Tako ali vsaj zelo podobno kot so pristojne državne institucije s slovensko Vlado na čelu ukrepale v primeru hude kemijske ekološke katastrofe po požaru v Kemisu na Vrhniki, lahko pričakujemo, da se nam bo zgodilo in bo ukrepanje, če se nam pripeti nesreča v nuklearni elektrarni Krško.
Po nedavni katastrofalni izkušnji na Vrhniki nimamo državljani te države prav nobenega razloga, da bi smeli danes verjeti ali upati, da bodo pristojne državne institucije in slovenska oblast sposobne ukrepati kaj veliko drugače in v korist ter v zavarovanje zdravja in življenja državljank in državljanov Slovenije, če se kaj hudega zalomi v nuklearni elektrarni Krško in nam deželo pokrije radioaktiven oblak. Kdo in kako bi nam v tem primeru sploh lahko pomagal? Odgovor je: nihče! V primeru nuklearne nesreče v Krškem se tudi na naše vsemogočne gasilce ne bomo mogli zanašati in upati, da bi nam lahko pričarali kako rešitev. Razen, da bodo prve žrtve, kaj več od naših sodobnih narodnih junakov ne smemo in ne moremo pričakovati. Že s tem kar so storili na Vrhniki so praktično presegli svoje objektivne operativne sposobnosti in tega v primeru morebitne nesreče v nuklearki ponoviti ne bi mogli, pa če se bi ali se bodo še tako zelo potrudili in se osebno žrtvovali za obče narodovo dobro. Nedavna Japonska izkušnja je več kot dovolj zgovorna in predvsem tragično poučna.
In prav ta čas, ko spremljamo posledice hude ekološke nesreče na Vrhniki in se upravičeno zgražamo nad operativno nesposobnostjo oblasti, ministrice za okolje in načelniki raznih državnih inšpekcij ter drugih strokovnih ter upravnih institucij, si nekateri predstavniki nuklearnega lobija in oblasti drznejo ponovno javno govoriti o nujnosti izgradnje drugega bloka nuklearne elektrarne Krško. Ti nuklearni tepci nas očitno res želijo kot narod zbrisati z zemeljskega obličja in državljani Slovenije tako lahko rešitev iščemo le še v osveščenosti ter odločnosti politikov in stroke v naših "zalednih državah", ki se očitno bolj kot naša oblast, politika, nuklearni lobi in stroka zavedajo, hude nevarnosti, ki nam ter tako tudi njim preti iz Slovenije.
Prav mirno lahko danes, ko že poznamo nekatere okoliščine preteklih dogajanj v podjetju Kemis na Vrhniki, zapišemo, da bi bilo to ekološko nesrečo mogoče preprečiti, če bi le pristojni državni inšpekcijski in drugi organi opravili svoje delo. Pa ga na žalost niso kot še v premnogih drugih podobnih primerih, ki pa se na srečo niso končali s tako tragičnimi dogodki. Od tragičnega dogodka v Kemisu na Vrhniki dalje ne more več biti nekritičnega zaupanja slovenske javnosti v poročila vladnih in drugih državnih ter strokovnih institucij. Še najmanj pa v poročila o zagotavljanju varnosti na področjih kot so nuklearna elektrarna Krško, o posledicah masovne uporabe FFS v kmetijstvu, vinogradništvu in sadjarstvu, zagotavljanju neoporečnosti pitne vode ter drugih vodnih virov in življenja v vodi ter mokriščih, na področjih varne in neoporečne hrane in ostalih podobnih naravovarstvenih področjih. Nujno potrebno je začeti dvomiti in potem v skladu z dvomi tudi v praksi ravnati! Vnaprejšnja in neomajna vera javnosti v poročila in zagotovila pristojnih vladnih in strokovnih institucij morajo biti od Vrhnike dalje le še preteklost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar