|
Lojze Peterle |
Objava na Facebooku: Ciril Brajer
TOLE SO PA RESNE STVARI
Lojze Peterle bi moral odgovarjati!
Notifikacija avstrijske državne pogodbe je potrebna za
prevzem suverenega položaja Slovenije v razmerju do Avstrije,
kakršnega je imela na podlagi te pogodbe Jugoslavija
Ciril
Brajer
Prva knjiga dr. Ivana Kristana o slovenskem osamosvajanju je bila
razprodana, zdaj je izšla druga. Pisec pravi, da zato, ker se je
zgodba, povezana z notifikacijo avstrijske državne pogodbe (ADP),
začela čedalje bolj zapletati. Opazil je, da pozivi k notifikaciji
pri pristojnih organih niti po petindvajsetih letih niso doživeli
nobenega odziva.
Kaj je v knjigi novega? Da se »pristojni organi« za to ne
zanimajo, da se skrivajo, na vse načine otepajo, sva ugotovila že
po prvi knjigi.
»Tarča je nasledstvo Slovenije po Jugoslaviji glede avstrijske
državne pogodbe. Namen knjige ni ponoviti obširnega opusa
problematike, ampak opozoriti na dogajanje v zvezi z notifikacijo,
saj bi osamosvajanje brez te ostalo samo politična parola za
predvolilno propagando.«
Knjiga je razdeljena na dva dela?
»V prvem je razvoj slovenske države v petih razdobjih, drugi je
posvečen poosamosvojitvenemu razvoju in dogajanju, osrednje
vprašanje knjige pa je prav nasledstvo ADP.«
Torej ni učbenik, prej protest?
»Reciva del akcijskega projekta, ki sem se ga ob podpori
somišljenikov res lotil iz protesta proti neizvršitvi 3. člena
ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti
in neodvisnosti Republike Slovenije. Zaboli popolnoma
neprofesionalen, neprizadeven odnos poklicnega kadra na zunanjem
ministrstvu. Nekateri so mi celo prijateljsko svetovali, naj vse
skupaj pustim, ker se ne da nič narediti, saj se je za takšno
ravnanje odločil vrh politike.«
Očitno tem nasvetom niste podlegli. Zakaj ne?
»Ker je notifikacija ADP pomembno ustavnopravno vprašanje, kot
profesor ustavnega prava in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani
torej ne smem odnehati, ampak bom vztrajal. Notifikacija je potrebna
za prevzem suverenega položaja Slovenije v razmerju do Avstrije,
kakršnega je imela na podlagi te pogodbe Jugoslavija. Z notifikacijo
bo torej dosežena polna državna osamosvojitev Slovenije.«
Nismo neodvisna država
Omenjali ste akcijski program…
»S somišljeniki si bom prizadeval za troje. Prvič, da se bo
uresničila zahteva pesnika Toneta Pavčka, ki jo je izrekel 8. maja
1989 na mitingu na Kongresnem trgu v Ljubljani, namreč zahteva po
samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji.
Drugič, da se bo uresničila volja volilcev, ki smo jo izrekli na
plebiscitu 23. decembra 1990 z 88,5 odstotka glasov, torej da naj bo
Republika Slovenija samostojna in neodvisna država, ta volja pa je
materializirana tudi v temeljni ustavni listini o samostojnosti in
neodvisnosti Republike Slovenije.
Tretjič, da bo uresničena določba 3. člena ustavnega zakona
temeljne ustavne listine, ki določa, da veljajo na ozemlju Republike
Slovenije mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se
nanašajo na Slovenijo.«
Med njimi je avstrijska državna pogodba pomembna, zakaj?
»Ker ureja dve pomembni vprašanji: državno mejo z Avstrijo in
položaj Slovenije kot zaščitnice slovenske manjšine v Avstriji.«
Zakaj tega ne uveljavimo?
»Ker imamo nekompetentno zunanjo politiko, tako v strokovnem kot
političnem pogledu. To je za našo mlado državo sramota, še huje,
je žalitev spomina na vse žrtve, padle v štiriletnem
narodnoosvobodilnem boju proti okupatorju, ki je slovenski narod
obsodil na smrt, in spomina na vse tiste rodoljube, ki so v naši
zgodovini gojili misel o svobodi slovenskega naroda.«
Oblast nas nekaznovano sramoti
Zakaj vendar se tako sramotimo?
»Že izvršni svet skupščine Republike Slovenije, ki mu je
predsedoval Lojze Peterle, bi moral skupščini v treh mesecih
predložiti v notifikacijo poleg drugih pogodb tudi ADP, vendar je
ni.«
Zakaj ne?
»Javnosti doslej ni bilo predloženo nobeno gradivo pa tudi ne
pojasnilo. Kot ustavni pravnik si preprosto ne znam razložiti, kako
se lahko ustavna zapoved tako lahkotno prezre, brez najmanjšega
skrupula.«
Saj pravijo, da je vrag vzel pravno državo, če smo jo sploh kdaj
imeli.
»Tako neodgovoren odnos do izvršitve ustavnega zakona je
najučinkovitejše vabilo vsem kršiteljem pravnih norm, da naj to
mirno počnejo, saj niti za to, da tako pomembna pogodba ni bila
predložena v notifikacijo, ni nihče odgovarjal.«
Kdo pa bi moral odgovarjati?
»Po ustavnem zakonu izvršni svet, njegov predsednik je bil Lojze
Peterle. Zdaj kot evropski poslanec razglaša, da mu je v ponos in
veselje, da je kot evropski poslanec iz Slovenije soodgovoren za več
kot 500 milijonov državljank in državljanov Evropske unije. Zato mu
ne bo težko pojasniti, zakaj pred petindvajsetimi leti ni izpolnil
jasne naloge.«
Toda Peterle je predložil skupščini v notifikacijo pogodbi z
Italijo in Madžarsko.
»Zato je toliko bolj nelogično, celo sumljivo, da ne tudi z
Avstrijo. Ni samo prekršil izrecne ustavne zapovedi, ampak je
povzročil, da Republika Slovenija v odnosu do Avstrije ni postala
suverena naslednica Jugoslavije.«
Krivci za sramoto so znani
Kaj pa nasledniki?
»Prvi bi to moral storiti Janez Janša, potem ko je predsednik
avstrijskega parlamenta Andreas Khol slovenski parlamentarni
delegaciji, ki se je želela pogovarjati o položaju slovenske
manjšine v Avstriji na podlagi 7. člena ADP, povedal, da Slovenija
ni pravna naslednica ADP. Takrat bi moral Janša ADP notificirati kot
znak samospoštovanja Slovenije. Pozneje bi to najlaže storil Borut
Pahor, saj je to možnost celo nakazal predsednik Republike Avstrije
dr. Heinz Fischer ob obisku v Ljubljani aprila 2011.
Ta je imel še dodaten vzrok za pripravo akta o notifikaciji
nasledstva ADP, to je izjavo predsednika Republike Avstrije v
Ljubljani, da pravno stališče Avstrije o nasledstvu ni ovira za
Slovenijo, da notificira nasledstvo ADP po Jugoslaviji. Avstrija bo
notifikacijo vzela na znanje in odnosi med državama se ne bodo
spremenili.«
Zdaj je tu Cerar.
»To, česar niso storile dosedanje vlade, ki so padle na izpitu
državotvorne politike, bo vsekakor morala storiti vlada Mira
Cerarja. Ne predstavljam si, da te državotvorne naloge, ki bi morala
biti opravljena že pred petindvajsetimi leti, ne bi opravila sedanja
vlada.«
Zbudili pa ste civilno družbo.
»To gotovo. Nekdanja ravnateljica osnovne šole Vič Ana Vehar je
v Pravni praksi leta 2014 prebrala moj članek Naša državna
suverenost je invalidna – notificirati je treba ADP. Poklicala me
je, ker se je čudila, da je to sploh mogoče. 'Mi, navadni
državljani, ne vemo, da država še ni uredila tega, kar bi morala
že zdavnaj urediti. Ogorčeni smo,' je rekla.«
Vi tudi, očitno, obupani pa ne?
»Skupaj s pokojnim dr. Francetom Bučarjem sva pripravila
argumentiran poziv k notifikaciji, ki ga sedaj podpira visoko število
domoljubnih Slovencev. Med njimi so številni pravniki, profesorji
mednarodnega prava, nekdanji zunanji minister, nekdanji predsednik
republike, nekdanji diplomati in drugi. Priključil se je tudi
slovenski pisatelj iz Trsta Boris Pahor. Verjamem, da bo državni
zbor sedanjega sklica vladi brez odlašanja naložil, naj pripravi
akt o notifikaciji in ga po diplomatski pošti pošlje depozitarju,
Ruski federaciji v Moskvo.«
Lani smo praznovali 60 let od podpisa ADP, bila je lepa
priložnost.
»Zamujena, pa opravimo to letos, ob šestdesetletnici
jugoslovanske ratifikacije ADP.«
Nas bo osramotil tudi Cerar?
»Menim, da bo tako prepričljivo podprt javni poziv za
notifikacijo prepričal predsednika vlade Mira Cerarja, ki se doslej
osebno ni izpostavljal glede notifikacije, da bo predložil državnemu
zboru predlog za notifikacijo.«
Zakaj pa je bila notifikacija tako skrivnostna?
»To je težko razumeti. Dejansko je bila to neke vrste tajna
zadeva. Sklicevali so zaprte seje komisij državnega zbora, na
katerih je gradivo, ki ga predloži vlada, zaupno. Da gre za zaupno
zadevo, o kateri javnost ne more nič izvedeti, je posebej poudarjal
predsednik odbora za zunanje zadeve DZ Jožef Horvat, ki je na
vseslovenskem srečanju zdomcev celo poudaril, da o zunanjepolitičnih
zadevah po ustavi ni dovoljen referendum.«
Za to je zaslužen tudi dr. Andreas Khol?
»Dejansko je zasluga dr. Andreasa Khola, da je slovenska javnost
sploh izvedela, da med Avstrijo in Slovenijo obstaja spor o
notifikaciji. Če ne bi leta 2005 na Dunaju povedal slovenski
parlamentarni delegaciji, da Slovenija ni pravna naslednica
Jugoslavije, javnost tega sploh ne bi vedela. Kaj šele, zakaj je
tako.«
Kot da se je predlog za notifikacijo znašel pred neprebojnim
zidom.
»Na pravni fakulteti nas je profesor Viktor Korošec učil
latinskih izrekov, iz katerih se vidi bistvo posameznega problema.
Eden od teh izrekov je Roma locuta, causa finita.«
Po domače?
»Mi smo svoje povedali, zadeva je končana.«
Kdo so tu in danes Rimljani?
»Predvsem Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve, in Jožef
Horvat, predsednik odbora za zunanjo politiko državnega zbora.«
Kaj pa slovenska manjšina v Avstriji?
»Menim, da nasprotniki notifikacije ADP izkoriščajo slovensko
manjšino v Avstriji. Poudarjajo, da bi bila notifikacija ADP
škodljiva za slovensko manjšino. Resnica je ravno nasprotna: samo
notifikacija koristi manjšini, brez nje pa Slovenija ni zaščitnica
manjšine na podlagi 7. člena ADP.«
Skrivnosti ADP
Pogodba je bila nekakšen obliž, ki so ga velesile nalepile na
rano, ker Jugoslaviji niso vrnile dela Koroške, ki so ga osvobodili
partizani. Avstrija se je s pogodbo strinjala, bila je dovolj rahla
in luknjasta, da jo je vedno lahko tolmačila, kot se je trenutni
oblasti zdelo primerno. Rudi Vouk iz Narodnega sveta koroških
Slovencev je razočaran nad mlado slovensko državo: »Krepko
pretirani so bili upi narodne skupnosti. Republika Slovenija se je
zaradi nujnega upoštevanja nadrejenih interesov – pristop k EU,
odnosi do Avstrije kot gospodarsko prevladujočega partnerja –
pokazala kot nesposobna, da bi učinkovito zagovarjala interese
slovenske narodne skupnosti.«Janez Stergar z Inštituta za
narodnostna vprašanja, predsednik Kluba koroških Slovencev: »Že
od osamosvojitve se pridružujem vsem pobudam za notifikacijo
avstrijske državne pogodbe, zraven sem tudi pri nedavni pobudi
Franceta Bučarja in Ivana Kristana. Dostojna, že polnoletna država
se ne bi smela smešiti z neuresničenimi najavami pošte k
depozitarju v Moskvo!« Pobudo Franceta Bučarja in Ivana Kristana je
že na začetku podpisalo 130 uglednih akademikov, pravnikov,
diplomatov, civilnodružbena pobuda zavezništva za ADP je zbrala kar
250.000 podpisnikov. Vendar je upanje, da ne bo obveljalo to, kar je
govoril predsednik odbora za zunanjo politiko državnega zbora Jožef
Horvat: »Roma locuta, causa finita. Mi smo svoje povedali, zadeva je
končana.«
Dr. Ivan Kristan: »Sklenitev državne pogodbe je nujno pravno
dejanje. Češka, ki je v enakem položaju kot Slovenija, je
notificirala nasledstvo ADP in odnosi z Avstrijo so ostali normalni.«
Bojan Velikonja