Zgodovinski ponaredek najslabše vrste!

Peter Pavel Glavar

Na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije ( ČZS ) je bil danes objavljen naslednji zapis:

LANŠPREŽ 2016

08.05.2016 

Predsednik

V soboto 7. maja je Regijska čebelarska zveza PPGlavarja priredila slavnostno počastitev 240 letnice prve slovenske čebelarske knjige v slovenskem jeziku, pisca Petra Pavla Glavarja.................................... .

Podpredsednik ČZS
Marko Alauf

Že nekaj časa se zaznava poskus nekaterih intelektualnih krogov zbranih okrog ČZS  in vidnih predstavnikov nekaterih organizacij dolenjskih čebelarjev, da se Petra Pavla Glavarja tudi uradno razglasi za pisca prve čebelarske strokovne knjige napisane v slovenskem jeziku. Zakaj to na tak nasilen način počnejo in vršijo nezaslišano nasilje nad zgodovinsko resnico vedo verjetno le ti čebelarski krogi sami. Že enostaven vpogled na Wikipedijo nam potrdi to kar je že dolgo znano in si poglejmo kaj tudi tam v resnici piše:  
Čebelarstvo ga je še posebej veselilo, zato je v letih 1776-1778 iz nemščine prevedel in z lastnimi spoznanji dopolnil Janšev Pogovor o čebelnih rojih in s tem postal tudi pisec prve slovenske strokovne knjige, ki pa jo Kmetijska družba v Ljubljani ni izdala.

Že avtorji prispevka na znameniti Wikipediji so se zvito zatekli k ponaredku, ko so  njegove neobjavljene in za dolgo časa založene ter pozabljene rokopise označili za prvo v slovenskem jeziku napisano knjigo o čebelarstvu. Bili so pa vsaj toliko korektni, da so v pripisu navedli, da zapiski niso bili objavljeni. Res je torej le, da je Peter Pavel Glavar na osnovi Janševega strokovnega dela napisanega in izdanega v nemščini naredil zapis v obliki strokovnega čebelarskega priročnika, ki pa ni bil tiskan in kot tak pač knjiga nikoli ni postal ter ni bil kot knjiga poslan med ljudi. Ta sporni Glavarjev rokopis je bil najden veliko desetletij kasneje nekje na nekem podstrešju ali kjer koli pač že, in ko je med tem že lata 1831 vzhodno štajerski duhovnik, šolski nadzornik, pisatelj in pesnik Peter Dajnko izdal svoj znameniti čebelarski priročnik " Čelarstvo ali celo novi, kratki, popun navuk čelne reje......". Zakaj torej toliko truda, da se Petru Dajnku pred slovensko čebelarsko in drugo javnostjo odvzame mesto, ki mu na tem področju nedvomno gre, ker Dajnkova knjiga "Čelartsvo..." je leta 1831 bila napisana, tudi v Gradcu tiskana in potem kot knjiga ter čebelarski priročnik  med ljudstvo posredovana?

Koga torej tako zelo moti to Dajnkovo prvenstvo izdaje prvega čebelarskega priročnika napisanega in izdanega v slovenskem jeziku, da so se pripravljeni zateči celo k zgodovinskemu plagiatorstvu najslabše vrste, z namenom mu na vsak način to zgodovinsko zaslugo odvzeti in jo na silo ter s prevaro podeliti nekomu, ki je ni zaslužen? Globoko sem prepričan, da danes sam Peter Pavel Glavar nad početjem nekaterih intelektualnih krogov zbranih okrog ČZS in določenih krogov iz vrst dolenjskih čebelarjev, ne bi bil navdušen, tega početja ne bi odobraval in bi se ga zagotovo celo sramoval. Verjamem celo, da bi vsak tak poskus nasilnega zgodovinskega plagiatorstva, ki ga zganjajo njegovi rojaki,  ostro obsodil in si ne bi želel časti, ki mu pač zaradi določenih nesrečnih zgodovinskih okoliščin ne pripada. S takšnim nespametnim in nesramnim početjem Glavarjevi rojaki in drugi, ki pri tem projektu sodelujejo, delajo tudi samemu Glavarju neizmerno škodo, ki si je kot duhovnik, ljudski učitelj in čebelarski praktik ter teoretik vsekakor ni zaslužil. S svojim rokopisom je v takratnem času res naredil veliko dejanje, ko je prevedel Janševo delo iz nemščine v slovenščino in ga ob tem še strokovno dopolnil, ki pa je na njegovo in našo žalost, ker ni bilo izdano, potem obležalo nekje založeno in pozabljeno. Dokler se ga potem po več desetletjih ni ponovno odkrilo in z njim seznanilo slovensko čebelarsko in splošno javnost.

Med tem pa je leta 1831 luč sveta ugledal Dajnkov priročnik "Čelarstvo ......", napisan v slovenskem jeziku in seveda tega leta tudi kot knjiga izdan. S tem, da se Dajnku na silo in s prevaro odvzame zgodovinska čast izdaje prvega tovrstnega priročnika napisanega v slovenskem jeziku, ne bo Glavar prav v ničemer pridobil na ugledu in občem spoštovanju. S takšnimi nasilnimi in nesramnimi zgodovinskimi ponaredki kot se jih že nekaj časa poslužujejo nekateri iz slovenskih čebelarskih in intelektualnih krogov, delajo velikemu in zasluženemu zgodovinskemu ugledu Petra Pavla Glavarja zelo slabo uslugo. Vsaj v tej nesrečni zgodbi udeleženi intelektualci bi se morali sramovati svojega početja in ostati zvesti zgodovinski resnici, ker popačenje ali celo ponarejanje določenih zgodovinskih okoliščin jim res ne more biti v ponos. Naj se še tako trudijo, prirejajo zgodovinske okoliščine, ostaja neizpodbitno dejstvo, da neki založeni in pozabljeni zapiski še niso knjiga in kot taki ne morejo biti razglašeni za prvo v slovenskem jeziku napisano knjigo o čebelarstvu. To priznanje zasluženo gre edino le avtorju knjige "Čelarstvo...." Petru Dajnku, rojenemu leta 1787 v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni in umrlemu leta 1873 v Veliki Nedelji.