Kako naj te to storijo pa je seveda povedal predsednik Komisije EU Jean-Claude Juncker in bil potem kar nemalo razočaran, mogoče celo malo jezen in začuden, ker pri predstavnikih držav juga Evrope ni naletel na kako vidno navdušenje nad njegovimi zelo pametnimi predlogi. Tudi nemška kanclerka Merklova naj ne bi bila posebej dobre volje nad nekooperativnostjo voditeljev držav juga Evrope in naj bi ves čas vztrajala, da se je pač potrebno vendarle nekaj dogovoriti. Oba sta seveda zahtevala, da države od Avstrije pa tja vse do Grčije zaprejo svoje meje na način, da striktno izvajajo EU, schengensko in svojo zakonodajo ter v države ne dovolijo vstopa nikomur, ki pogojev po tej zakonodaji ne izpolnjuje. Kako si prvi med EU birokrati Junker to zamišlja je povedal z naslednjimi besedami ( povzeto po Večeru ):
Naj države juga EU, torej vse tiste od Avstrije pa do Grčije končajo s politiko prostega
prepuščanja prebežnikov čez meje.
"Treba je upočasniti migracijski tok in naše zunanje meje spraviti pod nadzor," je poudaril Juncker. Kot je dejal, je jasno, da mora EU bolje zaščititi svoje zunanje meje.
K temu po besedah Junckerja spada tudi zavračanje ljudi. "Moramo jasno povedati, da ljudje, ki pridejo na naše meje, a ne iščejo mednarodne zaščite, nimajo pravice do vstopa v EU," je poudaril.
To kar lahko zgoraj preberemo je očitno tudi osnovna vsebina tistih njegovih znamenitih 16 točk programa, ki ga je Junker pripravil za to sinočnje srečanje predstavnikov držav juga Evrope, ki naj bi sedaj postali glavni rešitelji težav Bruslja in Berlina. Kako konkretno naj bi posamezne države na tej balkanski migrantski poti vse to izvedle in Nemčijo ter ostale države severa EU rešile pred navali novih migrantov, pa tudi lahko razberemo iz teh Junkerjevih zahtev, ki jih je podal v imenu Komisije EU. Junker je sinoči torej legaliziral in brez konkretnih besed kot pravilno potrdil dejanja Madžarske in njenega predsednika Orbana, Odslej naj bi torej po Jukerjevih priporočilih bila dovoljena vsa sredstva od raznih zidov, žičnatih ograj in drugih preprek, do policijskega, vojaškega in pravnega nasilja in vse to, da se migrante ustavi na drugi strani meje ter postavljenih zaprek in v državi, ki je bila toliko šlampasta, da so ji migranti uspeli v državo sploh priti. Seveda na tem ponesrečenem sestanku predstavnikov juga držav Evrope le ti kaj takšnega niso bili pripravljeni sprejeti in svojih držav ter celotnega Balkana spremeniti v en sam velik nasilen koncentracijski logor v katerem bi dnevno masovno umirali otroci, ženske, bolniki, invalidi ter mnogi drugi.
Ne bom izbiral besed in pazil na lepo in civilizirano izražanje ter privzgojeno vljudnost in lastno omikanost do kogar koli in bom kar naravnost zapisal, da naj se tega Junkerja in trop njegovih birokratskih EU kolegic in kolegov v Bruslju ter še od kje, lepo povabi na slovensko - hrvaško mejo, se jim v roke porine gumijevko, plinski razpršilec, vodni top ter druga učinkovita sredstva in naj vsem nam v praksi pokažejo kako se to učinkovito počne. Junkerjev ukaz za zavarovanje evropskih meja naj torej glasi in naj z osebnim zgledom pozove: "junaki za mano" in naj tam daleč od oči in srca iz varnega in toplega zavetja Bruslja več ne kriči: "junaki naprej v boj"! Naj se torej Junker in Merklova postavita v prvo bojno vrsto in z gumijevko ter plinom osebno udarita po tisočih dojenčkov, otrocih, nosečnicah, bolnikih, invalidih, ter vseh drugih onemoglih ter lačnih in premraženih. In mi jima bomo sledili, seveda le tisti, ki bodo kaj takšnega početi sploh zmogli in želeli. Vseh takšnih med nami, ki bi bili kaj takega sploh v stanju početi, pa se moramo bolj kot migranti bati kar sami.
Migrantske krize ne morejo razrešiti države juga Evrope. Te države je niso niti povzročile in tudi vse skupaj nimajo prepotrebne mednarodne politične ali vojaške avtoritete, da bi na samem izvoru krize lahko kar koli spremenile in velike migratske tokove že tam zaustavile. Tega tudi ne more storiti Grčija kot prva država na tej nesrečni migrantski balkanski poti in ne verjamem, da bi to lahko v doglednem času učinkovito storila Turčija v katero prav Merklova polaga velika pričakovanja. Sploh obstaja evropska rešitev tega migrantskega problema? Kratkoročne rešitve, če se migrantskih tokov ne da ustaviti na tleh Turčije, potem pač ni in pričakujemo lahko, da se bomo s hudimi težavami srečevali vso zimo najmanj tja do pomladi. Države juga Evrope bi se morale dogovoriti vsaj to, da registracijo migrantov opravi le ena država na tej balkanski poti in ta identifikacijski dokument naj bi potem veljal vse do cilja kamor so migranti namenjeni. Te registracije v vsaki državi in to vsaka dva dni v prav nemogočih zimskih ter humanitarnih razmerah so skrajno nečloveške in vso bedo teh ljudi le še poslabšujejo in povsem po nepotrebnem tudi dodatno obremenjujejo policijo ter druge državne organe in humanitarne organizacije v državah v katerih jih izvajajo. Država začasna gostiteljica naj poskrbi za human ter civiliziran sprejem, zdravstveno in vso drugo humanitarno pomoč ter prevoz do druge države začasne gostiteljice.
Države na balkanski poti od Grčije do Nemčije in druge države, predvsem severa EU, pa naj se medsebojno pravočasno obveščajo o številu novih migrantov, predvidenih časih kdaj bodo ti prestopili katero državno mejo, načinih prevozov in lokacijah transportnih poti ter predajah, o posebnih zdravstvenih in drugih stanjih in nujnih humanitarnih potrebah migrantov, o njihovi končni usodi pa naj se potem odloča na področju države njihove končne destinacije. Če do takšnega dogovora in strpnega sodelovanja na vsej tej poti ne bo prišlo, potem bo na celotnem Balkanu vključno s Slovenijo prišlo do hudega kaosa, pravih humanitarnih katastrof, velikih konfliktov med državami z nepredvidljivimi in dolgoročnimi posledicami. Vsaj v tem pogledu ima še kako zelo prav predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar, ko opozarja, da bi migrantska kriza lahko pomenila tudi konec EU kot jo danes poznamo. Tudi, če prav nobena država na balkanski poti od Grčije pa do Nemčije ne razglasi izrednih razmer, so te v praksi v veliko državah že nastopile in se bodo le že zaostrovale. Nujno pa bi bilo, da tudi slovenski mediji spremenijo načine poročanja o migrantih in začnejo ob dnevnih poročanjih pisati ne le o posledicah te krize, temveč tudi o pravih vzrokih, ki so jo vzpodbudili. Vse državljanke in vsi državljani Slovenije pa se moramo zavedati, da so migrantu tu med nami in bodo prihajali še kar nekaj časa in da se nam kaj hitro lahko dogodi, da jih bo veliko med nami ostalo za dalj časa. Za vse te težave s katerimi se danes srečujemo in s katerimi se bomo še srečevali pa ne krivimo le migrantov, temveč predvsem vse tiste, ki so te ljudi pognali z njihovih porušenih domov in iz njihovih uničenih domovin.
Ni komentarjev:
Objavite komentar