Poljub smrti združeni Evropi! |
Odgovor političnih in oblastnih elit Slovenije in EU seveda poznamo. Ne vemo pa kako bi slovenski varnostni in oblastni organi tem bosanskim migrantom, če bi se jih seveda nekaj deset tisoč z družinami v zaporednih intervalih pojavilo, preprečili vstop v Slovenijo in kakšna sredstva in kolikšno stopnjo sile bi pri tem uporabili? Vemo pa seveda kako bi v takšnem, seveda danes še zelo hipotetičnem primeru, ravnali Avstrija in Nemčija. Zaprli bi svoje meje in jih tudi globinsko zelo dobro zavarovali. Problem naj seveda razreši Slovenija kot strumna in junaška braniteljica južne schengenske meje EU, ker je te zaveze ob sprejemu v Schengen sprejela in je tako dolžna spoštovati veljaven pravni red in je s tem sprejela vlogo južne Krajine EU. Iz Bruslja in drugih prestolnic članic EU bi dobila veliko nasvetov, priporočil, zahtev in če bi bila zelo kooperativna ter v dejanjih odločna in učinkovita, kar koli bi to že pač pomenilo, tudi še kakšno pohvalo ter nekaj zelo skromnih denarnih sredstev, da policisti in drugi, ki bi se s temi BiH migranti ukvarjali, ne bi bili lačni in žejni. Strah pred takšnim hipotetičnim scenarijem je zaenkrat seveda še povsem odveč, ker teh nesrečnih bosansko hercegovskih migrantov na naše meje tako hitro še ne bo. Čeprav so razlogi za njihovo kolektivno nesrečo zelo podobni migrantom, ki sedaj od daleč trumoma prihajajo v Evropo.
Protesti PEGIDE v Nemčiji |
In kaj počnejo v tem vmesnem času, ko ima Madžarska še vedno odprt koridor proti Avstriji in dalje proti Nemčiji, oblasti v Sloveniji? Postavljajo in opremljajo nastanitvene centre in usposabljajo prostovoljce ter zbirajo in skladiščijo zaloge za oskrbo migrantov. Niče pa na objektivno možnost prihoda velike množice migrantov ter na vedno večjo verjetnost v primeru da mejo zapre sosednja Avstrija, in da v nastanitvenih centrih migranti ne bodo le nekaj ur, temveč nekaj dni, tednov ali celo mesecev, ne pripravlja prebivalstva. Ker se na delo v Avstrijo dnevno vozi več tisoč slovenskih državljanov, so ti vedno bolj zaskrbljeni kako bi takšno zaprtje slovensko-avstrijske meje vplivalo na njihove dnevne delovne odhode na delo in z dela ter kakšne težave lahko pri tem pričakujejo. Zaskrbljeni so tudi mnogi gospodarstveniki, ki imajo tesne poslovne odnose s partnerji v Avstriji in Nemčiji ter drugih državah severne Evrope in kako se bodo v takšnih razmerah odvijali dnevni transportni vseh vrst blaga od katerih so odvisna mnoga velika in manjša podjetja ter trgovina v Sloveniji. Vsi ti svoje dvome in strahove zaključijo z rekom: čas je denar!
Čutiti pa je tudi že vedno večjo zaskrbljenost pri državljankah in državljanih, ker jim nihče ne pove kaj lahko pričakujejo in v čem bodo morali spremeniti svoja vsakodnevna življenja v primeru, da Nemčija in Avstrija ne bosta več želeli sprejeti migrantov iz Slovenije in bodo ti za dalj časa morali ostati v naši državi. Še posebej je čutiti vedno večje vznemirjenje pri prebivalcih krajev v katerih se nahajajo namestitveni centri in v katerih bi se lahko nastanilo več sto ali celo več tisoč migrantov za daljši čas. Tako imamo primere, da bi v nekem nastanitvenem centru lahko bilo dalj časa nastanjenih več migrantov kot je v tistem kraju živečih domačinov. Ministrstvo za notranje zadeve in vodstvo policije sicer obljubljata zagotavljanje varnosti in javnega reda ter miru. Vendar ljudje vedo, da so tudi zmožnosti policije kadrovsko in tehnično omejene in da naloga policije ni le delo z migranti ter varovanje javnega reda in miru. Na ta in mnoga druga podobna vprašanja povezana z dalj časa trajajočim bivanjem migrantov med nami in ki se dnevno porajajo pri državljankah in državljanih, bi morala vlada imeti pripravljene odgovore in ljudem povedati kako bo kakšne predvidljive težave tudi uspešno reševala. Vendar vlada molči in občutek je, da breme aktivnosti in odgovornosti prelaga na humanitarne organizacije, organizacije civilne družbe in prostovoljce ter predvsem na župane občin v katerih so nastanitveni centri. Vsi našteti družbeni subjekti pa imajo zelo omejene finančne možnosti in še bolj bodo imeli omejene kadrovske možnosti, ki se bodo še zmanjševale sorazmerno s časom trajanja bivanja migrantov v nekem lokalnem okolju.
Sklicevanje na humanost, dobrodelnost in človekoljubnost ter na krščanske ali evropske vrednote ima zelo omejen rok trajanja. Še posebej v zatohlem vzdušju, ki so ga nekateri posamezniki in organizacije ter mediji v zadnjem času ustvarili v slovenskem javnem mnenju. Migranti ne morejo postati problem lokalnih okolij in humanitarnih organizacij ter prostovoljcev, temveč države z vsemi njenimi pristojnimi institucijami in resursi. In čas je, da se država tako začne tudi obnašati in delovati ter v celoti zagotavljati potrebna finančna in druga sredstva iz virov v EU ter ne v breme slovenskih davkoplačevalcev. Slovenci te begunske krize nismo povzročili in vojaško ter ekonomsko razsuli prav nobene države iz katere sedaj migranti tako masovno prihajajo in zaradi tega nimamo prav nobenih zavez, da plačujemo stroške njenega reševanja.
Merklova še sama ne ve kaj bi rada. Najprej govori, kako Nemčija rabi delovno silo (ekonomsko migracijo), nato doda, da bodo storili vse, da jih bodo čim hitreje vključili v Nemško družbo. Čez čas pa popolnoma obrne ploščo, da jih bodo vračali.
OdgovoriIzbrišiČe nočejo ekonomskih migrantov, oziroma takih ki bi si v Nemčiji radi našli delo, koga pa za vraga potem sploh hočejo. Mogoče se ji pa gre le za to, da bi našla primerne oplojevalce za domače samice, ki jim bodo primazali najprej eno okoli ušes, če bodo kaj nezadovoljne. Da ni mogoče spoznala, da je šla emancipacija predaleč, ko njihove ženske (tako kot naše) raje skrbijo za pse in mačke, kot, da bi imele lastne otroke.