Čebele v Pomurju ponovno masovno umirajo!
Poglejte si prispevek na nacionalni TV: Pogin čebel v Pomurju najprej čebele in potem še ljudje. Bo kdo vendarle zaščitil in rešil čebele?
Res ni že skrajni čas, da nekdo to vsakoletno masovno morijo čebel zaustavi?
 |
| Ta fotografija ni simbolična |
Fotografija posneta danes zjutraj ( petek, 26.06.2015 ) ob 8.30 uri pri čebelarju v Orehovskem vrhu pri Gornji Radgoni. Zvečer je bil karton pred panji prazen mrtvih čebel, ker jih je vse pobrala terenska veterinarka NVI kot vzorec za laboratorijsko analizo.
Vse te zastrupljene čebele, ki jih lahko vidite na kartonu so iz panjev skozi noč odstranile čebele same in ko smo zjutraj obiskali čebelnjak ter naredili tega ter druge posnetke, so čebele iz panjev še vedno masovno odstranjevale mrtve čebele.
Pregled panjev je pokazal, da so v teh zadnjih dveh dneh, sreda 23.06 in četrtek 25.06, ko sta se zgodili dve zaporedni močni zastrupitvi čebel, v resnici padle vse pašne čebele in ob odprtju čebeljih panjev je vidno, da so medišča panjev v resnici prazna čebel. Pogled na to čebeljo morijo je prav zastrašujoč in gane še tako neobčutljivega človeka. Neprizadeti včeraj niso ostali niti že vsega hudega vajeni novinar RTV Slovenija Boštjan Rous in njegova tehnična sodelavca.
Neprizadeti so le kmetijska inšpekcija, veterinarska inšpekcija, uradniki na kmetijskem ministrstvu z ministrom Dejanom Židanom na čelu in popolnoma neprizadeti so seveda tudi funkcionarji na Čebelarski zvezi Slovenije in njihova z davkoplačevalskim denarjem financirana javna svetovalna služba. Prav nerazumljivo pa je tudi, da ti vsakoletni masovni pomori čebel s FFS ne zanimajo niti strokovnjakov in drugih sodelavcev na Kmetijskem inštitutu Slovenije ( KIS ), ki bi morali na tovrstne pojave biti še posebej pozorni in občutljivi. Očitno jih to prav nič ne zanima in težave prizadetih čebelarjev ne ganejo, ker pri veliki množici teh malih čebelarjev seveda ni denarja, ni blišča in ni potovanj po svetu ter ni zganjanja demagogije. Zadovoljili so se s tem, da so osvojili in obvladujejo sam vrh čebelarske organizacije ( ČZS ) kjer so "veliki projekti" financirani z davkoplačevalskim denarjem, in ki jim ob vseh drugih ugodnostih in privilegijih zagotavljajo še reprezentančna potovanja po svetu ter druge ugodnosti in privilegije, tako njim kot tudi funkcionarjem Čebelarske zveze Slovenije.
Ne morejo pa prizadeti čebelarji mimo, da ne bi pohvalili in se sočasno zahvalili za zavzetost in vso potrebno strokovno pomoč terenske veterinarke Nacionalnega veterinarskega inštituta ( NVI ), gospe mag. Lidije Matavž, ki je zadolžena za zdravstveno varstvo čebel v Pomurju in jim je v teh dneh neumorno stala ob strani, jim svetovala in tudi drugače zelo pomagala.
Prav tako so prizadeti čebelarji polni pohvalnih besed o delu in odzivnosti policije, ki se je takoj odzvala in svoje delo opravila zelo korektno ob polnem razumevanju težav in osebnih bolečin prizadetih čebelarjev. Pohvalo pa prizadeti čebelarji izražajo tudi fitosanitarni inšpektorici gospe Horvatovi, ki se je, kot med praznikom dežurna inšpektorica, v Gornjo Radgono in Ljutomer pripeljala celo iz Celja in opravila delo kot ga je pač v omejenem času lahko. Obljubila je, da bodo njeno delo danes v petek 26.06. na terenu z odvzemi vzorcev nadaljevali njeni kolegi inšpektorji iz Murske Sobote. Ali bodo res, pa bomo danes ali v prihodnjih dneh šele videli. Ker doslej namreč fitosanitarna inšpekcija ni uspela še nikoli najti in odkriti povzročitelja vsakoletni masovnih pomorov čebel, Največkrat niti vzorcev ne poberejo in ne analizirajo, čeprav jim čebelarji povedo kje naj pregledajo, vzamejo vzorce za analizo, ker povzročitelje ponavadi ob pomoči osveščenih ljudi v okolju najdejo že kar sami. Inšpektorji se takrat izkažejo kot prava zakladnica izgovorov zakaj nekaj ni mogoče narediti, storiti, dokazati in ugotoviti. Čemu potem sploh analize mrtvih čebel, ki jih naredijo referenčni laboratoriji po nalogu Nacionalnega veterinarskega inštituta ( NVI ), če fitosanitarni inšpektorji prav nikoli ne opravijo svojega dela in tako ni nikoli mogoče identificirati povzročitelja in ga primerno sankcionirati. Brez pozitivnega rezultata fitosanitarne inšpekcijske službe pa svojega dela ne more zaključiti tudi policija in tako ne podati ovadbe.Vedno vse skupaj na koncu izpade kot prav ponesrečena predstava za prizadete čebelarje, medije in javnost.
Ne le čebelarji, temveč se danes vedno več ljudi sprašuje ali res v tej državi nihče ne more zaustaviti te vsakoletne morije čebel, ki se pojavlja že kar nekaj let zapored. Mnogi čebelarji že obupujejo in iz leta v leto zmanjšujejo število čebeljih družin in mnogi med njimi celo že razmišljajo, da bi svoje čebelnjake popolnoma zaprli ter se prenehali ukvarjati s čebelarstvom. Predvsem mali ljubiteljski čebelarji v svoje čebele vlagajo denar iz svojih drugih prihodkov in se jim dejavnost čebelarjenja niti pod razno ne pokriva. ker pri teh čebelarjih, ki so v Sloveniji v veliki večini. ne gre za denar ali dohodek, temveč gre za ljubezen do čebel in mnogi trdijo, da imajo čebelarjenje in ljubezen do čebel zapisano verjetno celo že v svojih genskih zapisih. In slovensko čebelarstvo temelji prav na nekaj več kot 8000 malih ljubiteljskih čebelarjih, ki so na srečo skoraj prav idealno razporejeni po celotni državi in tako zagotavljajo prisotnost zadostnega števila čebel povsod. To je pravo bogastvo slovenskega čebelarstva, ki ga kot narod sploh ne vemo ceniti in ne zavarovati. Pri vsem tem pa je potrebno še zapisati, da so čebelarji eni redkih gojiteljev rejnih živali, ki v primerih takšnih in podobnih ekoloških nesreč, zastrupitev in pomorov niso upravičeni do prav nobenih odškodnin. Res je, da prizadeti čebelarji pravijo, da nočejo denarja, temveč želijo žive in zdrave čebele, vendar bi država morala zaradi svoje namerne neučinkovitosti in zlizanosti s kmetijskim in kemijskim lobijem, čutiti ter pokazati vsaj nekaj čuta objektivne in tudi subjektivne odgovornosti in čebelarjem ponuditi v takih primerih pomoč, ker njihovi stroški po pomorih, da čebelje družine ponovno primerno oskrbijo, so res veliki.
Tako so pač čebelarji prepuščeni na milost in nemilost ter razumu in občutku odgovornosti vinogradnikov in kmetovalcev, ki se sami individualno odločajo ali bodo pri uporabi fitofarmacevskih sredstev ( FFS ) spoštovali zakonske in podzakonske predpise o kraju, času in vremenskih pogojih njihove uporabe ter obvezna navodila pristojnih državnih organov in napotila proizvajalcev teh sredstev ali pa ne bodo. Ker tudi,če jih ne spoštujejo in v okolju pomorijo vse čebele, divje čebele, čmrlje in druge v naravi živeče živalce, se jim ne bo dogodilo nič, ker se doslej še nihče ni potrudil, da bi povzročitelje odkril in jih primerno sankcioniral.
***********
Zastrupitve čebel se nadaljujejo
Sobota, 27.06.2015 ob 11.00 uri,
Lokacija Janžev vrh, Radenci, Upravna enota Gornja Radgona
Pravkar me je klical čebelar David Žunko, ki ima svoj čebelnjak s 25 panji na lokaciji Janžev vrh - Radenci, upravna enota Gornja Radona, da se mu je dogodil primer hude zastrupitve čebel in da ima pred panji vse mrtvo ter čebelje panje skoraj prazne. Napotil sem ga, da takoj pokliče 112 in sproži aktivnosti kot so predpisane s predpisi.
Neverjetno:
Ura je 11. 25 in poklical me je čebelar Žunko, ki je klical Center za obveščanje 112 V Murski Soboti ter sporočil zastrupitev čebel. Tam pa naj bi mu povedali,
da se danes verjetno ne bo pri njem nihče oglasil, ker je sobota in so vsi inšpektorji ter drugi odgovorni na zasluženih počitkih ??????????????
Lahko torej odslej ob sobotah, nedeljah in praznikih pričakujemo, da nam bodo enake ali podobne odgovore začeli dajati tudi policisti, gasilci, zdravniki in drugo medicinsko osebje, ter delavci mnogih drugih intervencijskih in podobnih služb, če jih bomo nujno potrebovali????????
Razplet:
Sistem se je vendarle aktiviral in del odgovornih je svojo nalogo opravil. Le nekam hudo neracionalno, ker je morala zaradi vikenda Iz Celja v Gornjo Radgono ponovno potovati fitosanitarna inšpektorica iz Celja in veterinarka NVI je morala pripotovati celo iz Kranja. Nekaj v javni upravi te države vendarle ne funkcionira tako kot bi lahko in racionalnost v organizaciji ter obvladovanju stroškov postopkov ni ravno najmočnejša stran funkcioniranja javne uprave.
Seveda fitosanitarna inšpekcija ponovno ni odvzemala vzorcev za analizo s pomočjo katere bi morebiti lahko identificirali povzročitelja pomora čebel in tako bomo na koncu vseh teh postopkov vedeli le kaj je čebele morilo, ne pa tudi kdo so bili neodgovorneži, ki so te pomore povzročili. Iz oškodovanih in prizadetih čebelarjev pa bodo ponovno naredili navadne tepce, za katere se pa res ni potrebno kaj posebej potruditi in poiskati povzročiteljev pomorov, ker se seveda že danes ve, da so jim čebele pomorili posamezni vinogradniki s svojimi neodgovornimi ravnanji. Kmetijski in kemični lobi v tej državi pa imata denar in vpliv in spora z njimi si tudi državni uradniki ter politika na oblasti ne želijo. Prizadetih čebelarjev pa tako ne zastopa nihče vpliven.
Prav tako je popolnoma neumestno ter hinavsko izsiljevalsko vprašanje, ki ga sedaj postavljajo kmetje in vinogradniki, ko pravijo, da se bo družba morala odločiti ali bo imela kmetijstvo in vinogradništvo ali pa čebelarje in čebele. Pravilno bi bilo, da bi si zastavili vprašanje zakaj se uporabniki FFS ne držijo ter ne spoštujejo zakonskih in podzakonskih določil, obveznih navodil strokovnih služb ter napotil proizvajalcev FFS glede načina uporabe FFS? Ker družba potrebuje tako kmete kot vinogradnike in seveda tudi čebele ter čebelarje, Kot pa kažejo zadnji dogodki potrebuje slovenska družba tudi strokovno učinkovito ter družbeno odgovorno državno in javno upravo. Po toliko letih neprestanih zastrupitev čebel lahko danes prav mirno zapišemo, da je za mrve čebel enako kot neodgovorni uporabniki FFS kriva tudi državna javna uprava s svojimi neučinkovitimi državnimi službami in neodgovornimi uslužbenci. In pa seveda s kmetijskimi in kemičnimi lobiji zlizana slovenska politika.
