sobota, marec 28, 2015

Koliko čebeljih družin je v resnici pomrlo in zakaj to nikogar ne zanima?

Katastrofa v Sloveniji
Če bi naredili analizo cvetnega prahu, bi bili verjetno bliže razkritju misteriju odmrtja več sto čebeljih družin ( če ne že kar več tisoč? ) v času od septembra 2014 do marca 2015 ??

Že lansko jesen sem na teh straneh opozarjal na veliko umiranje čebeljih družin po celotni državi in napovedal pravo katastrofo spomladi, ko bodo čebelarji imeli prazne panje. Točno to se je tudi dogodilo in vseh razsežnosti te čebelarske tragedije danes niti še ne poznamo. Zanimivo pa je, da vsaj okvirno razmere vsi poznajo in vztrajno molčijo. Kakor, da bi bil od nekoga zaukazan molk. Molčijo vsi slovenski mediji, molčijo na ČZS, KIS, NVI, molčijo področne čebelarske organizacije in molčijo celo čebelarska društva. Molčijo in svojo nesrečo pa skrivajo tudi premnogi čebelarji, ki so jim zabili v glavo, da so za svojo nesrečo sami krivi, ker niso bili dovolj pazljivi pri zatiranju zajedavca varoje.

Ta ( očitno zaukazan ) zid medijskega molka pa je sinoči v svoji oddaji Svet prebil Kanal A, ki je med ostalim povedal: Svet: Izginile celotne družine: Čebelarjem po državi izginilo na stotine čebeljih družin. Kaj je razlog? In predvsem, kakšne bodo posledice? Se pa to ne dogaja prvič in postaja problem celotnega sveta.

Nekaterim prizadetim čebelarjem na Notranjskem je očitno prekipelo in o tem tragičnem jesensko - zimskem pojavu umiranja čebel so obvestili novinarje Kanala A ter tako razbili oklep molka. Mnogi prizadeti čebelarji pa tudi doslej niso mirovali in so želeli vzrokom te nove slovenske čebelarske tragedije priti do dna. Že jeseni 2014 so posamezni čebelarji, ki so koncem meseca oktobra, po uspešno opravljenem zimskem krmljenju čebel, ugotovili prisotnost ropa ter prazne panje ali v panjih naši mrtve čebele, na pomoč poklicali terenske veterinarje NVI. V nekaterih primerih so bili tako odvzeti tudi vzorci mrtvih čebel ter vzorci satja z zalego za laboratorijsko analizo. Je pa prizadetim čebelarjem že ob obisku veterinarjev bilo rečeno, da jim je čebele pomorila varoja, ker pač niso bili pri njenem zatiranju dovolj uspešni. Poznejši laboratorijski pregledi odvzetih vzorcev, ki naj bi jih opravil NVI, naj bi ugotovili v nekaj primerih prisotnost bolezni noseme in v večini drugih primerov pregledanih vzorcev pa prisotnost določenih virusov, ki spremljajo zajedavca varojo. S tem je bila zgodba za NVI očitno zaključena in čebelarjem posredno sporočeno, da so si za svojo nesrečo krivi sami.

Vendar se mnogi čebelarji s tem niso povsem zadovoljili in so sami raziskovali dalje. Združila sta se tudi dva vestna čebelarja iz Slovenskih goric, ki precej natančno vodita svoje čebelarske dnevnike in izpolnjujeta panjske liste za vsako čebeljo družino. Oba sta v le enem dobrem mesecu dni ( od 15. septembra do 20. oktobra ) izgubila vsak krepko preko polovice ( 3/4 ) svojih čebeljih družin. Ker z ugotovitvami veterinarske službe ter rezultati laboratorijskih analiz nista bila povsem zadovoljna in na premnoga vprašanja nista dobila odgovorov, sta se lotila analize svojih dokumentov, postopkov in pregleda zaporedja opravil, ki sta jih opravila v oskrbi svojih čebel v času od pomladi 2014 pa do oktobra, ko so jima čebelje družine masovno pomrle.

Kaj sta ugotovila?

1. da sta kljub slabemu letu imela vse leto povprečo dobro živalne( močne ) čebelje družine;
2. da sta zajedavca varojo zatirala povsem enako kot vsa pretekla leta;
3. da sta v tem letu naselila v panje vsak kar nekaj rojev, ki sta jih, ker sta v teh panjih imela prazna medišča, roje še dodatno očistila zajedavca varoje, ker ni obstajala prav nobena nevarnost za onesnaženostjo medu;
4. da sta oba z zimskim krmljenjem začela prve dni meseca avgusta in končala okrog 15. septembra in da so bile čebelje družina lepo živalne ( močne ) in vzele ter predelale vso vstavljeno hrano;
5. da sta po končanem krmljenju čebel za zimsko zalogo hrane ponovno in na ustaljen način zatirala varojo;
6. da sta oba skoraj sočasno v prvi polovici meseca oktobra zaznala prve rope čebel in seveda takoj ukrepala ter potem še ugotovila, da so nekateri panji že povsem prazni in v nekaterih sta našla mrtve čebelje družine;
7. pri pregledu zapiskov sta ugotovila, da so prvi padli v tem letu naseljeni roji, ki so bili dodatno podvrženi zatiranju varoje ter živalno zelo močni in to ju je povsem presenetilo;
8. čeprav oslabljene, pa so preživele ( tudi zimo ) družine, ki so bile vse leto ocenjene kot najslabše in v katerih bi bile zamenjane matice, če bi bilo lansko leto čebelam bolj prijazno in bi vzrejevalci čebeljih matic le te imeli pravočasno na razpolago. Ker vse do 15. junija matic nista uspela dobiti sta pač pustila družine pri miru in matic zaradi slabih vremenskih razmer pozneje nista želela zamenjevati - in te družine so jima potem tudi preživele jesensko kalvarijo in letošnjo zimo. Zanimivo!!!

Zaključek njunega internega preverjanja vzrokov za odmrtje čebeljih družin:

1. dotok cvetnega prahu, ki ga čebele za svoj razvoj in obstoj nujno potrebujejo, je bil vse leto izredno slab;
2. največ jesenskega cvetnega prahu so čebele v lanskem letu nabrale na koruzi. To sta opazila že takrat in koruzna njiva je šumela kakor, da bi vanjo čebele rojile. Vendar si takrat v času cvetenja koruze nista delala pretiranih skrbi, ker je bilo v njunih čebelarstvih vse videti v najlepšem redu.
3. to zaznavo sta takoj povezala s tem, da so jima prve umrle čebelje družine ( lansko leto naseljeni roji ), ki praktično drugih zalog cvetnega prahu kakor s koruze skoraj niso imele!!!!!!!!!

Analiz cvetnega prahu v odmrlih družinah pa ni opravil nihče in tako tudi njuna hipotetična ugotovitev dobljena na osnovi skrbnega pregleda njunih lastnih doktrin in postopkov oskrbe čebel v lanskem letu, ni ter nikoli ne bo dobila strokovne potrditve. Oba čebelarja sta prepričana, da bi odgovore na premnoga vprašanja, ki se danes postavljajo prizadetim čebelarjem, lahko dala prav laboratorijska analiza cvetnega prahu.

Tako kot vse prepogosto krat doslej bodo prizadeti slovenski čebelarji tudi tokrat ostali v svoji nesreči sami. Nihče jim ne bo pomagal, da bi svoja čebelarstva obnovili in svoje prazne panje ponovno napolnili s šumečimi čebelicami. Najlažje je vso krivdo zvaliti na čebelarje in jim ob tem še očitati neznanje, malomarnost, šlampavost in še kaj ter tako pozornost javnosti in državnih strokovnih ter društvenih institucij od pravih vzrokov za masovno umiranje čebel usmeriti daleč vstran - na nemočne čebelarje seveda!. In to tako leto za letom ter verjetno vse tako dolgo dokler panji slovenskih čebelarjev ne bodo povsem prazni. Vse bolj očitno tudi postaja, da slovenske čebele in slovensko čebelarstvo lahko rešijo le še mediji in osveščena slovenska javnost, ker vsi drugi, ki so prvenstveno za to zadolženi, so že zdavnaj odpovedali.

Drage državljanke in cenjeni državljani rešite slovensko čebelo, našo pridno kranjico in pomagajte slovenskim čebelarjem!

7 komentarjev:

  1. Hm, kako bi pa državljani lahko pomagali?

    Menim, da so čebelje družine oslabljene zaradi celoletnega cukra in premajhnih količin cvetnega prahu v naravi (ki je nenadomestljiv, vsaj zaenkrat).
    Lakota in neprimerna hrana v razvojnem obdobju povzročijo razvoj bolezni, slabo odpornost in kratko življenjsko dobo sicer zdravih čebel.

    NVI zavzema stališče, da so čebele čebelarjeve, imajo lastnika, ki je odgovoren zanje. ČZS skrbi za marketing čebelarjev, JSSČ se redi na eu-sredstvih, KIS in druge strokovne institucije so v svojih objavah zelo strokovne in teoretične, čebelarji med seboj iščejo krivce (krmljenje, zdravljenje, neregistrirani čebelnjaki).

    'Takle mamo', bi lahko znova rekli, oz. 'takle kmalu ne bomo imeli čebel'. Ugodna klima za velike čebelarje, ki bodo tržili opraševalski servis, varoja ipd. bolezni ne bodo več v špilu ...
    Simona


    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Cenjena Simona v velikem delu imaš prav. Cvetnega prahu in sladkorja se skoraj z ničemer ne da nadomestiti. Kako bi lahko državljani pomagali sprašuješ? Lahko bi! Ker čebela je eden najboljših indikatorjev dogajanj v naravnem prostoru in vedno, ko začnejo čebele umirati, bi morala javnost postati pozorna na ta pojav in zahtevati temeljito preiskavo vzrokov.

      Avtor gornjega zapisa na osnovi ugotovitev čebelarjev zapiše, da bi tokrat lahko odgovor bil skrit v cvetnem prahu, ki so ga čebele nabrale lansko leto na koruzi. Pri tem je potrebno nepoučenim povedati, da čebele v normalnih vremenskih in naravnih razmerah nimajo posebej rade koruze. Lansko leto je bilo glede tega seveda izjema, ker zaradi celoletnega slabega vremena v jeseni drugega cvetnega prahu v mnogih območjih države praktično skoraj ni bilo. V sili pač hudič žre muhe in čebele masovno pobirajo svetni prah na koruzi. Tako pa pridemo do vprašanja, kaj pa bi lahko bilo narobe s cvetnim prahom koruze? Lahko seveda popolnoma nič, lahko pa bi bil tudi glavni ali vsaj eden od glavnih krivcev masovnega umiranja čebel lansko jesen in to zimo. Vse je seveda odvisno od tega s čim in kakšnim FFS je bilo seme koruze pred setvijo tretirano. Koruza je že doslej masovno morila čebele in kar verjamem, da imajo prizadeti čebelarji tudi tokrat prav. Če so mlade čebele v čebelji družini masovno uživale neoporečen cvetni prah, potem niso imele prav nobenih možnosti preživetja in čebelja družina je morala umreti. In to seveda prav tiste mlade čebele, ki bi morale biti dolgožive in preživeti zimo ter nadaljevati življenje čebelje družine spomladi. Njihove stareše sestrice so namreč pred tem na drugih rastlinah nabran ter neoporečen cvetni prah porabile za svoje preživetje in za te jesenske mladice kaj drugega kot oporečen cvetni prah koruze ni več ostalo. To je zaključek prizadetih čebelarjev, ki pa vsebuje veliko soli in se tusi sam temu pridružujem. Ker pa analize cvetnega prahu ni nihče naredil, so tako moja kot tudi čebelarjev predvidevanja le hipoteze, ki se jih sedaj na žalost ne da več potrditi ali ovreči.

      Če se stroka temu ne bo posvetila in prenehala pišmeuhovsko obravnavati čebel in čebelartsva, potem se slabo piše ne le čebelam in čebelarjem, temveč vsem nam. Še vedno je v panjih cvetni prag nabran jeseni lanskega leta in še vedno bi se dalo pobrati vzorce in se lotiti temeljite analize cvetnega prahu na območjih na katerih so čebele najbolj masovno umirale. Če bi se seveda želelo! Vendar to ni v interesu kmetijskega lobija in še manj v interesu FFS lobija in tako se seveda ne bo nič dogodilo. Kaj pa je to takega, če v kratkem času ure nekaj sto ali nekaj tisoč čebeljih družin? Škodo tako trpijo le prizadeti čebelarji in nihče drug. Tudi slovenski BDP s tem ni ogrožen in če bo primanjkovalo slovenskega medu, pa se ga bo uvozilo od drugod. Še vedno pa na srečo zaenkrat obstaja dovolj živih čebel in lepo so po deželi razporejene, da tudi njihova naravna funkcija opraševanja še ni ogrožena. Vprašanje je le, kako dolgo še? To pa ni problem samo čebelarjev, temveč vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije.

      Da čebelarji med sabo iščejo krivce, ker jim ves čas v glave zabijajo, da so tepci, ki ne vedo več čebelariti in ne upoštevajo "strokovnih" nasvetov raznih strokovnih (?) modrecev in vsevednežev. In takih je polna ČZS in takih najdemo veliko tudi na KIS in celo nekaj na NVI. Tako pač je v tej deželi na južni strani Alp.

      Izbriši
    2. Odličen komentar, ki v celoti dopolnjuje moj gornji zapis. Tukaj je navedenega veliko tega česar sam nisem zapisal in tako naravnost povedal.

      Izbriši
  2. Strinjam se z avtorjem zapisa in anonimnežem.

    ČZS, JSSČ je prejšnji mesec predstavila ugotovitve in analize glede varne hrane: osmukanec je vseboval nedovoljene snovi, torej so nabirale čebele oporečen cvetni prah, zastrupljen. Od kje neki torej se vzamejo 'ostanki' zdravljenja varoze?

    Državljani pa so do čebelarstva predvsem romantično naravnani in čebele ne razumejo kot pokazatelja zdravega ali nezdravega okolja. Na čebelarjih je vrsta! Ti so poklicani, da govorijo, pišejo in predlagajo rešitve - politiki, ne državljanom!

    V tej državi bi nihče pri sebi ne začel (izjema je očitno avtor gornjega zapisa), vsi bi s prstom kazali na druge, ki bi morali, pa nimajo niti odnosa do problema, kako šele interesa.

    Simona

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljena Simona!

      Priznam, da rezultatov analize cvetnega prahu, ki naj bi jo, predstavila ( komu in kdaj ) JSSČ, ne poznam in mi tudi ni znano kje je bila objavljena. Pišeš, da je bil analiziran "osmukanec", ki s sredstvi za zatiranje varoje ni mogel priti v stik. Kaj in ostanke katerih FFS so torej našli v tem cvetnem prahu? Mogoče nisem prav razumel kar si napisala. Pa menda niso našli tudi ostankov sredstev za zatiranje varoje? To bi bil pa dosežek!

      Prav imaš, čebelarji bi morali najti svoj skupen interes in se primerno kolektivno odzivati na takšne in podobne primere pomorov čebel ter onesnaževanja okolja. Morala pa boš priznati, da je to misija nemogoče. Če bodo čebele odvisne le od slovenskih čebelarjev, potem se jim hudo slabo piše. Počakajva, da se nam najavi tisti zlovešči mali panjski hrošč in videla bova kako nebogljeni in nesposobni smo. Pravzaprav se bo v veliko hujši obliki ponovilo vse to kar že poznamo iz zgodne varoje. Le da z bolj katastrofičnimi posledicami.

      ČZS je potrebno vrniti čebelarjem. Velikim, srednjim in ogromni množici malih. Iz njenih organov pa odstraniti vse zaposlene na KIS in dobršen del komercialno usmerjenih čebelarjev. Minister pa bi moral poklicati šefa NVI in šafa KIS ter jima zabičati, da ju bo oba nagnal, če ne bosta prenehala s spori na račun slovenskih čebelarjev in čebelarstva. vsak naj se ukvarja le s tistim področjem za katerega je pooblaščen, zadolžen in strokovno kompetenten.

      Cenjena Simona, potrebno bo senzibilizirati slovensko javnost, če bomo želeli rešiti in ohraniti slovensko kranjico ter slovensko čebelarstvo. Na žalost drugače pač ne bo šlo. Na okrog 9000 tisoč čebelarjev pa ne računajva, ker so ti razbiti, egoistično in klansko usmerjeni ter v veliki večini povsem neinformirani.

      Lepo te pozdravljam!

      Izbriši
    2. Včeraj sem se čisto po naključno znašel v družbi nekaj čebelarjev. Beseda je seveda tekla predvsem o jesensko-zimskem umiranju čebel, ker prav vsi prisotni beležijo občutne izgube. Komentirali so tudi gornji prispevek in pod njim objavljene komentarje in me tako napotili na to spletno stran, da si še sam ogledam ter preberem kaj se je v tem skrivnostnem jesensko zimskem - času dogajalo s čebelami.

      Zakaj so čebele tako masovno umirale seveda ne vem in za ugotavljanje tega tudi nisem strokovno usposobljen. Strinjam pa se s čebelarji, da bi se ta pojav moral raziskati in vzroki ugotoviti. Še posebej, ker to ni prvi primer masovnega umiranja čebel v Sloveniji in skoraj zagotovo tudi ne zadnji.

      S prizadetimi čebelarji tudi delim začudenje zakaj je ob tem žalostnem pojavu takšen molk? Vsi pristojni organi v državi molčijo in se delajo kakor, da se ni nič dogodilo. Molčijo na kmetijskem ministrstvu, molčijo v odboru za kmetijstvu državnega zbora, molčijo na Čebelarski zvezi, Kmetijskem inštitutu in kar je še posebej presenetljivo, molčijo celo na Veterinarskem inštitutu, ki je zadolžen za zdravstveno varstvo čebel v državi. Kaj se torej dogaja?

      Dozdeva se mi, da je žebljico na glavico zadel eden od čebelarjev, ki je povedal, da je ta molk res zaukazan in dogovorjen, ker so v Sloveniji sprejeli pobudo čebelarske organizacije, da OZN predlagajo razglasitev Svetovnega dneva čebel in ker se želi država na prihajajoči svetovni razstavi EXPO v Milanu predstavljati tudi kot uspešna čebelarska dežela in domovina čebele.kranjice. In tako si sedaj pač država in ČZS ne moreta privoščiti sočasno reklamiranja dveh tako velikih projektov ter stokanja in javnega objavljanja, da njenim čebelarjem čebele masovno umirajo. Ceno za ta zunanji blišč sedaj torej plačujejo čebele in čebelarji. Če ta ugotovitev čebelarja drži, potem je to grozljivo in nesprejemljivo in si oba projekta ne zaslužita podpore slovenske javnosti. Prepričan sem, da se bo odslej oba svetovno naravnana ter reklamirana državna projekta tudi medijsko povezovalo s pojavom masovnega umiranja čebel. To pa bo grd madež na obeh, sicer koristnih in hvale vrednih projektih, ker je interes za pojav umiranja čebel v Sloveniji zadnje dni pokazala tudi neka tuja naravovarstvena organizacija. Vsekakor se bo tem še govorilo in pisalo.

      Izbriši