sobota, november 08, 2014

Donacija, ki nam ne more biti v ponos!

Fotografija je nesramno simbolična
Ameriška vojska poklanja slovenski vojski sedem odsluženih šestkolesnih oklepnikov, ki so jih kar nekaj let uporabljali v Afganistanu. Mediji vzhičeno poročajo, da donacija tehta kar celih 1,6 milijona evrov, ker so ameriško vojsko, ko so jih nove kupili, stali več kot štiri milijone. Pa kaj? Njihov problem!

 Sedaj, ko je teh nekaj ton premikajočega se železja odslužilo, pa jih bodo velikodušno ponudili svojim slovenskim zaveznikom, da naj se ti dalje s to odsluženo vojaško kramo ukvarjajo. Kaj bo naša vojska s tem počela? Malo bodo to železje prebarvali, ves čas popravljali, se malo vozili in ponovno popravljali in veselo v ZDA kupovali rezervne dele. V slovenski vojski naj bi ta vozila dodelili enoti, ki se ukvarja z odstranjevanjem neeksplodiranih sredstev.

Ker so Američani znani po tem, da ne poznajo zastonj kosil, mediji že sedaj navajajo zneske, ki jih bo slovenska vojska morala plačati, da bo to železje sploh prispelo v državo. Obrambno ministrstvo naj bi tako za sam prevoz plačalo 360 tisoč evrov ter potem še davek v višini 20% od ocenjene vrednosti donacije ( 1,6 milijona evrov ) in pri tem ni nikjer navedeno kdo in kako je to vrednost sploh ugotovil oziroma določil. Če je točen podatek, da je teh sedem oklepnikov ob nabavi novih, Američane stalo nekaj preko štiri milijone evrov, potem se mi sedaj ta ocenjena vrednost zdi nesramno visoka. Američani so se s temi oklepniki veselo kar nekaj let vozili pa afganistanskih nič kaj prijaznih brezpotjih in težko verjamem, da so z njimi ravnali kakor z osebno lastnino. jih redno ter skrbno vzdrževali in sploh zanje skrbeli kot dobri gospodarji. Recimo, da bi tako preko palca, njihova današnja donacijska vrednost morebiti smela doseči višino okrog 15 do največ 20 % nabavne vrednosti z vključenimi stroški prevoza v našo državo.Ker tržna vrednost teh podarjenih oklepnikov je enaka ceni primarne surovine pred vrati železarne, kjer takšne stvari topijo.

S plačilom davka, ki ga bo obrambno ministrstvo moralo plačati, pa je tako, da se bo pač iz levega  dalo v desni žep. Vlada bo najprej obrambnemu ministrstvu v proračunu zagotovila ta denar in to ga bo potem v obliki plačila davka vrnilo. Za slovensko javnost pa bo obrambno ministrstvo potem ponovno stokalo kako je finančno podhranjeno in iz sedeža NATO bodo z dvignjenim prstom opozarjali, da Slovenija za obrambo namenja premalo denarja. Le vlada se bo prijazno smehljala, ker bo v državnem proračunu na prihodkovni strani med davčnimi prihodki imela vknjiženih nekaj sto tisoč evrov prihodkov. In vse bo ponovno po starem in vsi bodo zadovoljni. Celo slovenski davkoplačevalci bodo imeli občutek, da se z njihovim denarjem ravna res gospodarno in je vsak njihov evro porabljen nadvse skrbno in racionalno. Ter seveda za najbolj nujne potrebe države in v njej živečih ljudi.

O poznejših stroških vzdrževanja tega odsluženega vojaškega premikajočega železja pa ne bomo veliko slišali. Američani so brihtni gospodje in še hudičevo dobro vedo računati. Zakaj bi si delali velike stroške in v svojo državo na odpad vozili to odsluženo vojaško tehniko, ko pa to lahko ponudijo kot donacijo svojim zaveznikom in prijateljem in to celo na njihove stroške. Tem svojim malim evropskim zaveznikom, ki jih v neformalnih ter zaupnih pogovorih smehljaje označujejo kot vojaške tabornike. Pa še zaslužili Američani na koncu bodo, ker rezervnih delov za ta vozila tako ni mogoče nabaviti drugje kot pri njih. Samo, da se denar vrti in vojaško prijateljstvo krepi! Vse pa po načelu videno - kupljeno. Pardon; podarjeno!

Tudi naši prijatelji in sosedje Hrvati naj bi dobili na enak ali vsaj zelo podoben način takšna odslužena vozila, pravijo odgovorni v slovenski vojski. Ja, in kaj ste želeli s tem povedati ali dokazati? Da če je dobro za Hrvate, je potem dobro tudi za nas? Koliko teh vozil pa si bodo na svoje stroške pripeljali recimo Avstrijci, Italijani, Francozi, Nemci, Poljaki ............? Ne verjamem, da so katero od navedenih držav in še kakšne druge zraven, uspeli Američani očarati s svojo vojaško dobrotvornostjo, da bi si iz Afganistana na svoje stroške vozili nekaj s čimer Američani ne vedo več kaj početi. Še sreča, da Slovenci v naši veliki privatizacijski in tranzicijski vnemi nismo uničili še vseh železarn, da bomo čez čas imeli to železje vsaj kje pretopiti. Vsekakor bo to zelo draga sekundarna surovina.











4 komentarji:

  1. Odgovori
    1. Mislim, da imajo tudi to Rusi in ne več mi.

      Izbriši
  2. Seveda Rusi - lastniško, mi pa teritorialno! Seveda to pomeni le eno, da se jih ne more prodati v enem komadu niti za staro železo na Jesenice!

    OdgovoriIzbriši
  3. Imamo vojaski muzej v pivki.iz 4 vozil sestaviti eno dokler gre.potem pa v muzej in ljubiteljem prodati.

    OdgovoriIzbriši