Moram? Se res moram še po 73. letih opredeljevati med partizani in domobranci, med zločinskim nacifašizmom in protifašističnimi zavezniki? Pa saj takrat še niti rojen nisem bil. Zakaj torej še danes to nasilje nad mano, mojimi dragimi in celotnim narodom ter njegovim trpljenjem in herojskim odporom?
Pravijo, da zgodovino pišejo zmagovalci. Torej je velika svetovna koalicija zmagovalcev nad nacifašizmom kriva za smrti milijonov Židov, Slovanov in demokratičnim, svobodnim ter pravičnim vrednotam zavezanih pripadnikov drugih evropskih in neevropskih narodov? Komu so torej takrat v tistih nesrečnih časih slovenski domobranci prodali svoje duše? Bogu ali hudiču? Zagotovo kar obema sočasno. Ker pa nobeden od njiju dokazano ne obstaja in jima tako ne moremo podtakniti odgovornosti za velike zločine slovenskega bratomornega klanja in izdaje lastnega naroda, se bomo torej o tem morali dogovoriti kar ljudje med sabo. Izdaja lastnega naroda je pač izdaja in zločin nad lastnim narodom je pač zločin. Težava je tokrat le v tem, da je udeležencev tistih dogodkov danes tako malo še živih, da tega dogovora in dejanja sprave ne morejo več opraviti. To breme se sedaj vali na generacije, ki s temi dogodki nimajo nič in o njih tudi vedno manj vedo. Naša generacija in še veliko bolj tiste, ki so se rodile za nami, pa bi morala bolj od zablod preteklosti skrbeti naša in naših otrok ter vnukov bodočnost. Včeraj je v Grahovem dokončno umrla tudi slovenska narodna sprava in predsednik države gospod Borut Pahor, ki ne poroča, da bi kot njegov prijatelj Janez Janša tudi molil, bil pa naj bi zaskrbljen. No, vsaj nekaj!
Datum postavitve spomenika domobrancem, včeraj v Grahovem nikakor ni bil izbran naključno ali po kakšni morebitni nerodnosti. Izbran je bil torej 6. april, dan ko so zločinske nacifašistične okupatorske sile Nemčije, Italije in Madžarske napadle takratno našo skupno državo Jugoslavijo in s tem našo domovino Slovenijo. Saj bi se lahko celo strinjali, da ima vsak človek pravico do groba, človeškega dostojanstva in spomina, tudi, če so ga vetrovi burnih vojaških, političnih in ideoloških dogodkov odnesli na drugo stran in ga je potem zgodovina zaradi njegovih nečastnih dejanj izobčila.
So bili slovenski domobranci včeraj v Grahovem ponovno grdo zlorabljeni ter je bilo ponovno poteptano njihovo človeško dostojanstvo in tokrat od svojih potomcev in častilcev njihovih takratnih odločitev ter dejanj? V Grahovem so včeraj slovenski desničarski politiki in slovenska RKC v resnici počastili 6. april 1941, datum vojaškega napada in okupacije Slovenije in za to nečastno dejanje zlorabili zgodovinsko nesrečno odločitev vaških fantov, ki so takrat sledili tej isti slovenski RKC. S tem pa sebe in svoje duše prodali ter v vseh letih vojne svoje roke okrvavili z bratsko krvjo za koristi krvoločnih okupatorjev in tako izdali svoj slovenski narod. Spopad med partizani in temi nesrečnimi domobranci, v spomin in čast katerih naj bi bil spomenik v Grahovem postavljen, se je namreč dogodil 24. novembra leta 1943. Ljudje in organizacije, ki so ta dogodek načrtovale vse to seveda prav dobro vedo in če bi jim res šlo le za počastitev nesrečne smrti svojih prednikov in sovaščanov, bi bil edini primeren datum odkritja spomenika 24. november. Velika večina svobodomiselnih in s preteklostjo ter novo vsiljeno desničarsko ideologijo neobremenjenih ljudi v Sloveniji, bi takšno dejanje ocenila kot pietetno in bi se zagotovo tudi sami v mislih poklonili spominu na žalostne smrti teh nesrečnikov.
Slovenska RKC je na včerajšni obeležitvi in v počastitvi dneva napada fašističnih in nacističnih okupatorjev na Slovenijo, darovala sveto maši in slovesnosti so se udeležili tudi številni desničarski politiki. Med drugim
predsednik SDS Janez Janša, predsednica NSi
Ljudmila Novak, predsednik Zbora za republiko Lovro
Šturm, evropski poslanec Lojze Peterle,
vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, predsednik
sveta SDS France Cukjati in nekatere opozicijske poslanke ter poslanci. Videlo pa se je tam tudi še nekaj drugih osebkov znanih po neprestanem podžiganju narodovega kulturnega in političnega spopada ter vzpodbujanju ideološke nestrpnosti med ljudmi živečimi v državi Sloveniji. Janezu Janši pa se je očitno do konca utrgalo, ko je na Twitterju zapisal: "da so šli danes v Grahovo, ker branijo
temeljno civilizacijsko in ustavno pravico do dostojanstva, groba in
spomina ter se ne dajo "ustrahovati zagovornikom zločina,
njihovi propagandi in lažem". Dodal je še, da so molili tako
za žrtve kot njihove rablje, kajti samo to je lahko temelj iskrene
in trajne sprave v slovenskemu narodu.
Sramota in blamaža, ki si je prav noben svobodomiseln narod v Evropi ne bi nikoli dovolil in ki bi lahko imela še zelo hude in tragične politične ter ideološke posledice in morebiti kdaj bila celo usodna za slovenski narod ter državo Slovenijo. In Janša je včeraj molil? Še pred nekaj več kot dvajsetimi leti je nosil visoko dvignjeno partijsko zastavo in se naokrog razmetaval s komunističnimi parolami ter idejami. Komu pa je ta največji sin, ki ga je kdaj rodila slovenska mati, prodal svojo dušo? Bogu ali hudiču ali tudi kar obema?
Ni komentarjev:
Objavite komentar