Malo bolj pozoren opazovalec teh masovnih humanitarnih ljudskih nabirk v zadnjem času lahko zazna, da so tovrstne akcije vedno manj uspešne, ker so denarni viri tradicionalnih skupin ljudi, ki največ prispevajo že skoraj usahnili. Prav pregovorna je ugotovitev, da so najbolj zvesti darovalci prav tisti družbeni sloji, ki imajo v resnici najmanj. In ti sloji so tudi največje žrtve preteklih roparskih ter kriminalnih tranzicijskih procesov in nategov kot tudi največje žrtve sedanjih že nekaj let stalno se ponavljajočih reform, ki si jih izmišljujejo domače oblastne elite. da bi se obdržale na oblasti ali pa jih zapovedujejo in nam jih vsiljujejo iz Bruslja, da bi nas kar najhitreje ekonomsko, politično, socialno ter v zadnjem času tudi ideološko, čimbolj prilagodili njihovi neoliberalni in fašistični podobi ter zadovoljili svoje interese.
Pravo ideološko in politično mesarsko klanje, ki ga zadnjih nekaj let med sabo izvajajo največje slovenske politične elite v boju za oblast, privilegije ter finančne in druge materialne koristi od ostankov tistega kar je od premoženja države še ostalo, seveda prav nič ne prispeva k preseganju težav v katere so državo in ljudi pahnili sami. V resnici ne gre za popolnoma nič drugega kot odvračanje pozornosti oropanih in osiromašenih ljudskih množic od njihovih dejanskih vsakodnevnih težav in problemov kako preživeti vsak dan sproti. Ljudi so pripeljali v stanje, ko jih vedno manj sploh upa načrtovati svojo in svojih otrok ter vnukov bodočnost, ker jih velika večina najmanjšega pojma nima kako jim bo sploh uspelo preživeti nekaj naslednjih mesecev. Iz tega v nesrečo in bedo pahnjenega ljudskega bazena potencialnih humanitarnih darovalcev tako v bodoče ne bo mogoče več kaj veliko pričakovati. Verjetno so bili za precej dolgo časa prav slovenski gasilci zadnji, ki so bili tako masovno deležni vseljudskega darovanja in razumevanja.
Tega se zagotovo zavedajo tudi v Rdečem križu, Karitasu ter Zvezi prijateljev mladine kot najbolj aktivnih humanitarnih organizacijah in katerim gre v resnici največja zasluga ter zahvala, da brezupen bes nesrečnih ljudi še ni ušel izpod nadzora. Skoraj bi si upal zapisati, da so prav te navedene humanitarne organizacije ob hudi politikantski, ideološki in demagoški propagandni ofenzivi oblastnih, političnih, gospodarskih, finančnih ter kulturniških elit, tudi posredno največji krivec, da se v Sloveniji ljudske množice temu nasilju veliko bolj odločno ne uprejo. Znan pregovor, star že okrog dve tisočletji, pravi: deli in vladaj! Če ne bi bil izrek tega pregovora v vseh zgodovinskih družbenih pogojih ter okoljih učinkovit, bi bil že zdavnaj pozabljen. Prav današnja Slovenija je čudovit primer kako ta pregovor v praksi odlično funkcionira in zagotavlja vladajočim elitam oblastno moč ter relativne možnosti nadaljnjega obstoja.
Državljanke in državljane Slovenije so prav spretno z ideološkimi ter politikantskimi spini uspeli razdeliti na skoraj enaki polovici in jih med sabo tako hudo spreti, da bi bil sedaj potreben le še skromen potisk in bi se ti bili verjetno ponovno v stanju spoprijeti v kakem krvavem bratomornem spopadu. Danes niti nisem več tako zelo prepričan, da do česa takšnega tudi ne bi moglo celo priti. Partizani, domobranci, sprava, socialna ter vedno bolj nestrpna ideološka in politična nasprotja, vsiljevanje raznih ideologij, povzdigovanje raznih domačih in tudi tujih ideoloških in političnih malikov, vmešavanje in vzpodbujanje slovenskega kulturnega boja ter narodove razklanosti s strani zunanjih faktorjev. Pa iskanje dejanskih in namišljenih razlogov za razna pravna, politična, ideološka, kulturna in celo socialna maščevanja nad vnuki za dejanja njihovih dedov, vulgarno zanikanje ali potvarjanje zgodovinskih dejstev in na tem temelječa dejanja maščevanj ter raznih diskvalifikacij, so danes videti kot priprava na nekaj grozečega kar naj bi se nam nekje v ozadju tiho pripravljalo, da bi iznenada udarilo. To in naslednje leto bi za državljanke in državljane kot tudi za državo Slovenijo lahko bili v mnogo čem zelo usodni.
Da se na kratko ponovno vrnem k vsebini naslova tega zapisa. Največji politični in ideološki mešetar zadnjih dvajset in nekaj let na slovenskem, se je torej sedaj v svoji osebni materialni stiski zatekel k ljudski nabirki, da bi pokril svoje velike dolgove ali pa morebiti celo zaradi tega, da bi tako prikril vire iz katerih bo financiral stroške svojih velikih zablod. Njegova ožja in morebiti tudi širša politična ter ideološka okolica mora imeti prav čudne predstave o morali in etiki. Prositi denar pri množici tistih, ki si jih vsaj dve desetletji zavajal, z njimi manipuliral, jim lagal ter jih kolektivno spravil v bedo in jim uničil bodočnost, je pa res zelo daleč na oni strani moralnega in etičnega ter humanega. Sploh ni pomembno ali bo vse to kar se mu obeta tudi moral plačati ali pa bo česar tudi oproščen. Pomembno je to, da se je v to godljo spravil sam in vsi tisti, ki so mu pri teh dejanjih sledili, naj sedaj sežejo v svoje žepe in mu pomagajo iz finančne zagate. Saj so mnogi njegovi zvesti sledilci imeli od tega drenjanja okrog njega velike koristi in se nekateri prav krepko omastili. Če smo in še bomo morali državljanke in državljani, tudi zaradi njegovih oblastnih ter političnih dejanj, pokriti dolgove v višini nekaj milijard evrov, potem bodo njegovi priskledniki in častilci z veliko lahkoto pokrili teh nekaj deset tisoč evrov in tako preprečili osebni bankrot svojega ideološkega in političnega malika. Menda pa si le ne želijo in si verjetno tudi privoščiti ne morejo bankrotiranega predsednika stranke in ideološkega liderja, ki mu tokrat verjetno niti sestrična ne more več dovolj učinkovito pomagati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar