Prispevek z naslovom "Čebelarji nas prosijo za pomoč!" je
naletel na izreden odmev v domači in predvsem tudi v tuji
naravovarstveni javnosti. Ena od znanih in najbolj prodornih
naravovarstvenih organizacij v EU se je za primer zainteresirala in ga
želi spraviti na dnevni red Komisije EU in v razpravo v Parlamentu EU.
Zasluga za takšno odmevnost pa gre v veliki meri prav naravovarstveno osveščenim obiskovalcem zapisov na tem blogu in res mnogo številnim ter anonimnim uporabnikom Facebooka, ki so poskrbeli, da se je vedenje o tem problemu razširilo po Sloveniji in daleč izven meja naše domovine. Takšen prav presenetljivo velik odziv domače in tuje zaskrbljene javnosti ter nekaterih tujih naravovarstvenih organizacij, daje upanje, da pa bi se morebiti v bližnji prihodnosti na tem področju le lahko kaj spremenilo v korist ter ohranitev teh koristnih in pridnih čebelic in v korist njihovih skrbnikov - čebelarjev.
Preseneča pa molk domačih organizacij in institucij. Tudi krovna čebelarska organizacija ( ČZS ) se je zavila v molk. Molčijo pa tudi vse pristojne državne in oblastne institucije in molči kmetijski minister mag. Dejan Židan. In molčijo seveda tudi vsi drugi. Vendar tokrat molk očitno ne bo zlato in letošnji pomori čebel ne pometeni pod preprogo ter kar tako pozabljeni. O tem se bo še veliko govorilo in razpravljalo in prisililo vse pristojne v državi Sloveniji, da svoje podobe ljudstvu na ogled postavijo in povedo kaj in kdaj bodo kaj storili, da se te morije čebel enkrat za zmeraj zaustavijo. Čebele umirajo hitro, ljudje pa počasi. S svojimi masovnimi smrtmi nam molče sporočajo kaj nas čaka, če se ne bomo hitro spametovali, osvestili in ukrepali. Nimamo več veliko časa in tudi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani ter onkoloških oddelkih drugih bolnišnic po državi ni več prostora za nove in nove bolnike. Pa tudi ljudje nimamo več volje masovno ter na obroke umirati za koristi kemičnega in agrarnega kapitala.
Zasluga za takšno odmevnost pa gre v veliki meri prav naravovarstveno osveščenim obiskovalcem zapisov na tem blogu in res mnogo številnim ter anonimnim uporabnikom Facebooka, ki so poskrbeli, da se je vedenje o tem problemu razširilo po Sloveniji in daleč izven meja naše domovine. Takšen prav presenetljivo velik odziv domače in tuje zaskrbljene javnosti ter nekaterih tujih naravovarstvenih organizacij, daje upanje, da pa bi se morebiti v bližnji prihodnosti na tem področju le lahko kaj spremenilo v korist ter ohranitev teh koristnih in pridnih čebelic in v korist njihovih skrbnikov - čebelarjev.
Preseneča pa molk domačih organizacij in institucij. Tudi krovna čebelarska organizacija ( ČZS ) se je zavila v molk. Molčijo pa tudi vse pristojne državne in oblastne institucije in molči kmetijski minister mag. Dejan Židan. In molčijo seveda tudi vsi drugi. Vendar tokrat molk očitno ne bo zlato in letošnji pomori čebel ne pometeni pod preprogo ter kar tako pozabljeni. O tem se bo še veliko govorilo in razpravljalo in prisililo vse pristojne v državi Sloveniji, da svoje podobe ljudstvu na ogled postavijo in povedo kaj in kdaj bodo kaj storili, da se te morije čebel enkrat za zmeraj zaustavijo. Čebele umirajo hitro, ljudje pa počasi. S svojimi masovnimi smrtmi nam molče sporočajo kaj nas čaka, če se ne bomo hitro spametovali, osvestili in ukrepali. Nimamo več veliko časa in tudi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani ter onkoloških oddelkih drugih bolnišnic po državi ni več prostora za nove in nove bolnike. Pa tudi ljudje nimamo več volje masovno ter na obroke umirati za koristi kemičnega in agrarnega kapitala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar