Slovensko vstajniško sonce že zahaja?

Sinoči je v svoj znameniti Vroči stol na Info TV, novinar Vladimir Vodušek povabil predstavnike raznih slovenskih vstajniških skupin, da bi javnosti pojasnili svoja videnja sestavljanja nove vlade in kaj povedali o načrtih slovenskega vstajniškega gibanja. Ker sem zamudil začetek oddaje in s tem predstavitev gostov, sem lahko le iz njihovih nastopov ugotovil, da sta gosta, razen znamenitega kitarista Ladislava Trohe, ki so se nahajali na levi strani mojega TV ekrana,  iz Maribora. Gospode na desni strani sem, razen mladega gosta, seveda poznal in tako vedel, da prihajajo iz vrst Odbora s sedežem v Ljubljani.

Ves čas trajanja oddaje sem se spraševal kako so se tisti trije na levi, s Troho na čelu, znašli v tej oddaji. Jih je namerno povabil Vodušek in s tem zadal vstajniškemu gibanju hud udarec ali so jih kot svoje predstavnike tja poslala vodstva njihovih vstajniških skupin? Če je bila izbira Voduškova, potem je svojo vlogo odlično odigral in svojemu ideološkemu gospodarju v odstopu, za slovo naredil kar veliko uslugo. Če pa so se ti trije tam znašli kot resnični vodje posameznih vstajniških skupin, pa sem resno zaskrbljen nad usodo slovenskega vstajniškega gibanja. S temi tremi »voditelji« sam ne bi šel ustanavljat niti kakšnega društva za opazovanje rasti trave, kaj šele, da bi me ti vodili v reformo države in v proces vzpostavljanja nekih novih demokratičnih družbenih odnosov v Sloveniji. Če se bo v soboto 9. marca v Ljubljani na demonstracijah zbralo občutno manj ljudi kot jih je bilo na zadnjih demonstracijah  v februarju, potem lahko kar dobršen del razlogov, zakaj ljudi ni, mirno pripišemo nastopu teh treh gospodov v Voduškovi oddaji Vroči stol. Kdor jih je sinoči poslušal je verjetno izgubil vso voljo po kakšnem vstajništvu pod njihovim vodstvom.

Prav očitno je bilo videti in občutiti veliko nelagodje in zadrego predstavnikov Odbora za pravično družbo, ki svojim »kolegom« sedečim nasproti, niso mogli in smeli javno povedati tega kar bi jim šlo in kar bi si zaslužili. Gospodje s Troho na čelu so si obuli daleč prevelike čevlje v katerih sedaj cepetajo po tem kar je bilo doslej ustvarjeno ter z dosedanjim množičnim angažiranjem ljudi na vstajah doseženo. Daleč premalo je imeti veliko željo ustvariti nekaj boljšega, če za to nimaš prav nobenega znanja, če ne veš kako in s kom bi to novo ustvarjal. Če ne veš ljudem povedati v čem vse se bo to novo razlikovalo od starega in kako bo sploh lahko funkcioniralo. Če ne uspevaš razmeti prostora in časa v katerem se določeni družbeni dogodki dogajajo in če si ob tem obremenjen še s kakšnimi osebnimi bolečimi travmami in prikritimi ideološkimi revanšizmi. Nihče, ki ne pozna vseh vzrokov za našo bedo, ne more ponujati rešitev in to se je sinoči še kako lahko videlo.

Ko sem poslušal Ladislava Troho, sem imel ves čas občutek, da iz njega govori najbolj zavrt in zabit  Janšev ideolog, ki v svoji zavesti še vedno živi v časih, ki se jim je celo sam Janša že odrekel. Še nova vzhajajoča ideološka zvezda slovenske ranjene desnice teolog Ivan Štuhec je v teh pogledih in nastopih zmernejši in veliko previdnejši, čeprav mu občasno res uidejo kakšne krepke in zaskrbljujoče domislice ali trditve. Ta tip, ki naj bi bil nek faktor v slovenskem ljudskem vstajniškem gibanju, bi se sedaj ponovno šel nekih lustracij, delitev ljudi na vaše in naše, iskal bi neke komuniste iz časov osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki jih že dolgo več nikjer ni in z njimi obračunaval ter na ta način vzpodbujal ter poglabljal slovenski nacionalni kulturni boj. Počel bi torej ravno to zaradi česar so se državljanke in državljani tako masovno zbirali na ulicah in trgih slovenskih mest in želeli s takšnimi politikantskimi in ideološkimi delitvami za vedno opraviti.

In potem bi ti fantje z desne strani mojega TV ekrana radi še nekaj razglabljali o bankah in reševanju slovenskega gospodarstva ter podobnih zelo zahtevnih temah, pa nobeden od obeh Trohinih kolegov o nobeni stvari ni zmogel izustiti več kot dva stavka bedarij, ob katerih se je gledalec lahko le prizanesljivo nasmehnil ali pa kar zgrozil. Ves čas trajanja oddaje sem se zaskrbljeno spraševal, kaj res nimajo posamične vstajniške skupine v svojih vrstah kvalitetnejših kadrov, ki bi javno nastopali pred slovensko javnostjo in bi vedeli kaj povedati. Ki bi se na kaj tudi res spoznali in razumeli družbeni trenutek v katerem se vstaja dogaja ter, kar je še najpomembnejše, pred celotno slovensko javnostjo bili pripravljeni prevzeti kolektivno in osebno odgovornost?

Tistega nakladanja o novi stranki, ki naj bi jo že ustanovili in s katero naj bi na volitvah dosegli neke uspehe, sploh ni vredno komentirati. Že danes jim mirno lahko napovem, da s takšnimi kadri ter brez jasnega, strokovnega in realnega vizionarskega programa na volitvah niti v kakšen svet krajevne skupnosti ne bodo spravili svojega predstavnika, kaj šele v državni zbor, da bi tam odločali o usodi države ter v njej živečih državljank in državljanov.