Niso Ciprčani prvi, ki so to zaznali, so pa prvi, ki so temu uničevalnemu početju ter zasužnjevanju odločno rekli ne. Enako ali vsaj zelo podobno bi morale ravnati vse države juga EU, ki so v podobnem kolonialnem in ponižujočem odnosu do Bruslja in elit severnih držav EU povezave. Enega samega glasu ZA ni bilo včeraj med parlamentarci Cipra, ko so odločali o zahtevah Bruslja, da vlagatelje in varčevalce v njihovih bankah oropajo in pokradejo za dobršen del denarja, ki ga tam hranijo. Celotnemu bančništvu v Evropi pa so tako s svojo nerazumno zahtevo v Bruslju in severu EU zadali hud udarec in omajali pri ljudeh še tisto malo zaupanja, ki so ga ti imeli do političnih elit svojih držav ter bank. Mali varčevalci in koristniki uslug bank v državah juga EU povezave seveda nimajo veliko izbire in njim tudi kapitalsko finančne elite veliko pobrati ne morejo. Veliki vlagatelji in varčevalci pa se bodo odslej kot hudič križa ogibali evropskih bank v državah juga EU povezave in s tem te države spravljali v še hujše težave ter še v večjo bedo in odvisnost.
Kdo razumen pa se lahko sprijazni, da ti poberejo denar, ki ga imaš naloženega v banki in ti za pokradeno gotovino dajo obljube v obliki papirnatih zavez, ki jih daje ista država, ki ti je še včeraj jamčila tajnost in varnost tvojih vlog v njenih bankah. Potem pa ti zaprejo banke, preprečijo dostop do tvojega denarja in te zasujejo s kopico laži kaj vse dobrega, da se ti obeta, če tistega kar ti bo po državni kraji ostalo, ne odneseš iz bank in države kam na varno. Vsega tega kar so predstavnikom Ciprske vlade zapakirali v paket in povezali z demagoško pentljo v Bruslju ter še v kakšnem EU finančnem centru in bi naj to Ciprski parlament sprejel kot darilo rešitve, seveda ni bilo mogoče kar tako pogoltniti.
Celotna ta zgodba me malce spominja na nesrečo varčevalcev LB na Hrvaškem in v BiH v kateri smo sodelovali Slovenci. V tej zgodbi smo si Slovenci krepko umazali dušo in dobro ime in zapacali zaupanje naši bančni ustanovi, ki je vse do takrat uživala največji ugled in zaupanje na ozemlju celotne bivše Jugoslavije. To, da je država YU razpadla, s stališča varčevalcev sploh ni pomembno, ker so ali bi vsaj morale biti države naslednice dolžne zavarovati varčevalce in njihove varčevalne denarne depozite v bankah. Tudi mednarodne institucije bi morale države naslednice prisiliti, da se varčevalcem njihove vloge izplačajo in je nakladanje o nekih sukcesijah, pobotih in sklicevanje na dolžnike banke ter koliko so ti banki dolžni, popolnoma nepomembno. S preprostimi besedami povedano, smo Slovenci ta denar varčevalcem LB na Hrvaškem in v BiH ukradli in račun za to nam bo še izstavljen. Tako ali drugače. Ker to kar se te dni zahteva od Cipra, bomo že jutri lahko doživeli sami in šele takrat bomo prav razumeli obup in težave naših nekdanjih sodržavljanov. Verjamem, da bi nam zelo privoščili in to upravičeno.
Sever EU povezave je torej dosegel to kar je želel in tokove finančnega kapitala usmeril v svoje banke ali pa v druge finančno davčne oaze po svetu. Sedaj bi že slepi morali spregledati in razumeti kam takšna politika Bruslja in severnih držav EU povezave vodi in kakšni so cilji te in takšne finančno gospodarske politike do držav juga EU povezave ter predvsem kakšne bodo posledice. Čas je, da se tudi Slovenci prenehamo slepiti in tiščati glavo v pesek in ponižno slediti ukazom Bruslja ter tako uničevati in zapravljati to kar nam je še ostalo. Smo že v zelo podobni situaciji kot so Ciper, Grčija, Španija in Portugalska ter Madžarska, Romunija in Bolgarija. Le še nekaj mesecev nas loči, ko se bosta temu klubu južnih držav v nesreči in kaosu pridružili še Hrvaška in Italija in nisem prepričan, če ne bomo že v dobrem letu ali največ dveh med nami videli tudi že Francije. Dokler bo Francija na nesreči južnih držav lahko le še pridobivala, bo verjetno vzdržala in zahteve ter izsiljevanja Nemčije in njenih severnih sosed, da po vsej sili rešijo skupno valuto evro, še podpirala ali pa jim vsaj odločno nasprotovala ne bo. Ko pa iz korpusa južnih držav ne bo mogoče več ničesar pričakovati in dobiti, pa bo tega velikega bratstva konec in konec bo tudi evra. Vsaj za južne države med katere spada tudi Slovenija.
Izropane in ponižane ter osiromašene južne države EU povezave bi se morale povezati in tiste, ki so v evro območju tudi takoj iz projekta skupne valute izstopiti. Ni pričakovati, da bi severne države na čelu z Nemčijo in oblastni Bruselj odstopili od svoje politike in svojih zahtev kot ni več pričakovati, da bi južne države vse to lahko brez velikih socialnih, ekonomskih in političnih pretresov še dolgo vzdržale. Prej se bo to spoznalo in priznalo, prej se bodo lahko našle ustrezne rešitve. Grčija, Španija in druge države juga ne bodo nikoli Nemčija ali Švedska ali Finska. ali podobne drugim državam severnega kluba EU povezave. To kar je dobro za države severa ni nujno, da je v danih razmerah dobro tudi za države juga.
Če nočejo biti "izropane, ponižane" "zasužnjene" in ne vem še kake države, naj izravnajo proračun in si prenehajo posojati denar, ki ga potem ne morejo vračati. V izgubo suverenosti in suženjstvo namreč ne vodi "uklanjanje kolonialnemu severu EU", ampak vse večje zadolževanje pod vse višjimi obrestmi. Najbolj suveren in svoboden si, ko sam pokrivaš svoje stroške, oziroma se zadolžuješ toliko, kolikor lahko dolgove vračaš.
OdgovoriIzbrišiVse drugo je ideologija in ustvarjanje lažne uporniške pravičnosti z namenom opravičevanja nevrnitve dolgov in prejema pomoči brez obveznosti.
Ampak dejstvo je, da vsa ta pomoč iz EU, ki gre v te države, ni fiktiven ampak realen denar davkoplačevalcev ostalih držav. Kako naj potem nek Nemec razume, da mora on iz svojega žepa financirati vse tiste, ki svojo nelikvidnost rešujejo njegovih ramenih, ob tem pa se nočejo odpovedati ničemur.
Se strinjam z Marjanom. Če se v izhodišču postavimo drugam (nekam v državo, ki je neto plačnica v EU proračun) je slika povsem druga - zelo podobna, kot je Slovenija razumela zgodbo pred pribl. 25 leti, ko je bila še v skupni Jugoslaviji.
OdgovoriIzbrišiMarjan, to kar praviš je laž. Te države v tem sistemu nikoli ne morejo uravnotežiti proračuna. Bolj bodo krčile, bolj bo padala potrošnja, bolj se bo krčilo njihovo gospodarstvo, manj bol delovnih mest, manj prilivov v proračun in spet bodo morale krčiti. Dokler ne bodo prišle do dna in popolnoma propadle na raven kolonij, ki bodo še vedno zadolžene, vsa njihova podjetja bodo v lasti tujih podjetnikov, veliko prebivalstva pa se bo izselilo. Če bi vse te države imele svoje valute, se to ne bi dogajalo, ker bi tiskale denar. Zagotovo bi prišlo do inflacije, ampak lahko bi tudi pospeševale domačo potrošnjo in s tem prispevale k rasti gospodarstva, lahko pa bi tudi na izdelke iz severa Evrope, predvsem iz Nemčije, nabijale davke in s tem preprečevale uničenje lastnega gospodarstva.
OdgovoriIzbrišiTo, kar se dogaja jugu Evrope, se je dogajalo tudi južni Ameriki in tudi tam se je predpisovalo podobna zdravila. Dokler niso rekli ne in začeli delati po svoje. In glej ga čudež, južna Amerika je začela rasti.
Tudi v Evropi bo slej ko prej tako. Pritiski bodo privedli do razpada evra. In kdo bo največji poraženec? Nemčija, ki ji bodo začeli zapirati trge.