Robinhoodovski način reševanja finančne krize v EU!

MLADINA , 26. 3. 2013

Evropska komisija danes ni izključila možnosti, da bodo veliki varčevalci z več kot 100.000 evri na bančnem računu v prihodnje morali pomagati pri reševanju bank, nikakor pa ne bodo prizadeti mali varčevalci. Evropska zakonodaja o reševanju bančnih kriz je sicer še v mlinu odločanja institucij EU. "Nikakor ni mogoče, da bi morali k reševanju bank prispevati varčevalci z manj kot 100.000 evri - ne zdaj ne v prihodnje," je poudarila tiskovna predstavnica komisarja za notranji trg in storitve Michela Barnierja, Chantal Hughes.

Je mogoče verjeti gospe tiskovni predstavnici? Seveda ne, ker je njen šef nekaj ur prej povedal vse kaj drugega in potem, ko je nastal halo, sam sebe demantiral. Zakaj bi torej morali sedaj vero poklanjati izjavam nekim zbeganim ter paničnim EU uradnikom, če vemo, da od pred nekaj dnevi ne smemo verjeti več niti bankam in ne državam, ki naj bi nas kot varčevalce varovale? Po Cipru ne bo nič več tako kot je bilo. 100,000 evrov naj bi bilo torej varnih in jih varčevalcem nihče ne bo odvzel. Je to veliko ali malo? Za nekoga veliko, za drugega niti ne, če upoštevamo, da danes v Sloveniji povprečna stanovanjska hiša izven večjih mest stane tam od 100,000 pa do 250. 000 evrov in več ali, da nas lahko malo boljši avtomobil prestižnejše znamke stane tam okrog 70.000 evrov.

Zakaj bi torej varčevalec, ki ima na banki shranjenih več kot ta zgornji mejni znesek, bil dolžan pokrivati dolgove, ki so jih ustvarili pokvarjeni in nesposobni bankirji ter politiki, ki praviloma skoraj vedno stojijo za najbolj rizičnimi naložbami bankirjev? In to ne le v Sloveniji ali na Cipru, temveč je to bila in je praksa v celotni Evropi. Varčevalec banke ni ne ne lastnik banke, ni njen delničar, nima mehanizmov preko katerih bi lahko vplival na poslovanje banke in njene naložbe, ni soudeležen pri dobičkih banke in ves čas, ko ima v banki naložen denar mora za to banki celo plačevati. Banka svojih varčevalcev ne obvešča o svojih poslovnih in naložbenih aktivnostih in namerah in če malo poenostavim, je odnos med banko in varčevalcem v resnici zelo enostaven. V banko vložim denar, ker mi ta zagotavlja hrambo ter  varnost moje naložbe, mi moj vložek celo obrestuje in tako ohranja relativno vrednost mojemu denarju, ki sem ji ga zaupal. Namerno se bom izognil navajanju drugih in tudi zelo pomembnih funkcij bank, ki jih imajo te v narodno gospodarskem in mednarodnem finančnem ter gospodarskem poslovanju. Nas tokrat zanimata le banka kot finančna institucija, ki hrani denar ter varčevalec, ki banki zaupa ter je prepričan, da je pri njej njegov denar na varnem.

Z ukrepi, ki jih sedaj pripravljajo v institucijah EU pa vsem varčevalcev, poenostavljeno in zelo nedvoumno sporočajo, da tisti, ki imajo v banki do 100.000 evrov, veljajo za poštene varčevalce, ki jim v primeru, da se banka ali država znajdeta v težavah, ne bo nič odvzeto in vsi tisti, ki so uspeli na svojem računu privarčevati več od tega zneska, pa so vsekakor sumljivi in so zaradi tega suma dolžni s svojim denarjem reševati banko in državo. Kakor da vse EU države ne bi že doslej imele svojih davkarij, finančnih policij, kriminalističnih policij, raznih inšpekcijskih služb ter še mnogih drugih mehanizmov kontrole in nadzora finančnih institucij ter posameznikov in ne bi že pred časom s svojimi zakonodajami zelo razmajale instituta zaupnosti in tajnosti vlog varčevalcev v bankah. Države imajo torej na razpolago vse instrumente, da sproti preverjajo poreklo denarja naloženega v banke in to seveda tudi, ene bolj uspešno in druge malo manj, počnejo. 

Krepka je tudi izjava poročevalca Evropskega parlamenta za to področje Gunnarja Hökmarka (EPP/Švedska), ki je v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters povedal, da se bo EU parlament v pogajanjih zavzemal za to, da se bo za reševanje bank lahko uporabilo denarne vloge nad 100.000 evri. "Vloge, manjše od 100.000 evrov, so zavarovane, tiste nad 100.000 evrov pa niso in se jih bo obravnavalo kot del kapitala, ki se lahko uporabi," je zatrdil in izrazil prepričanje, da takšna rešitev uživa večinsko podporo med poslanci. Hökmark je varčevalce pozval, naj pred deponiranjem sredstev preverijo finančno zdravje bank. "Če vložite denar v Deutsche Bank ali Royal Bank of Scotland, tvegate. Morate se zavedati, da prevzemate tveganje," je bil jasen in poudaril, da bi tak mehanizem varčevalce osvestil o teh tveganjih. ( Vir Mladina )

Če bi Slovenci, ki imajo privarčevanih več kot 100.000 evrov, te njegove izjave vzeli dovolj resno, potem v svoji državi in tudi v precej širšem okolju nimajo več banke, ki bi ji lahko zaupali ter  v kateri bi lahko varno hranili svoj denar in pri tem mirno spali. Da pa bi se povprečen varčevalec lahko dokopal do informacij o zdravstvenem stanju banke pa meji že na znanstveno fantastiko. Ne le banke same, temveč tudi politika in države te podatke skrivajo kot kača noge, ker se zavedajo kakšne posledice lahko povzroči vsaka nerodna informacija o poslovnih težavah kake banke. Konkretne  posledice tega slaboumnega lomastenja po tako zelo občutljivem sistemu kot je bančništvo, bomo vsi v EU občutili zelo hitro in dolga leta bodo potrebna, da se bo ponovno lahko vzpostavilo potrebno zaupanje varčevalcev v banke v celotni EU. Posledice mešetarjenja Ciprskih, grških in Španskih  bankirjev se tako prenašajo na celotno EU povezavo ali kot lahko mirno zapišemo, bomo sedaj zaradi nekaj trhlih dreves posekali celoten že skoraj ozdravljen gozd. 

Strokovnjaki radi povedo, da je ni bolj plahe živalce kot sta denar in njegov lastnik. Če to drži, in seveda drži, potem lahko mirno zapišemo še, da si s temi predlaganimi ukrepi na področju bančništva, EU dela veliko škodo in to plaho živalco kar sama podi drugam. Tam  nekje drugje pa jo že odprtih rok čakajo. Ko Američani v zasebnih pogovorih razpravljajo o napovedani EU bančni politiki, jim gre verjetno kar malo na smeh in se skoraj zagotovo skrivaj trkajo po čelu. Postavlja pa se tudi resno vprašanje kako dolgo pa bo varnih tudi teh 100.000 evrov? Če malo špekuliramo, potem smemo s kar precejšnjo gotovostjo predvidevati, da vsi ti ukrepi na področju EU bančništva ciljajo na jutrišnja reševanja pričakovanih težkih kriz predvsem v Italiji in lahko tudi v Franciji, da Slovenije niti ne omenjam. Seveda varčevalci v teh državah niso neumni in odtok kapitala se bo hitro začel, če že ne poteka. To pa bo reševanje kriz v teh državah le še poglobilo in nisem prepričan, da se takrat ne bo poseglo tudi po denarju pod 100.000 evri in se ga v določenem delu zaplenilo ali pa vsaj zelo omejilo razpolaganje z njim,