Prispevek k prazniku 27. aprilu- dnevu OF, po starem in izvornem pojmovanju ter praznovanju!
Kdor nima poguma in znanja svojih pogledov in dejanj usmerjati naprej ter v bodočnost, jih pač usmerja nazaj v preteklost To velja tako za vsakega posameznika kot za državno politiko in narod. Ker o svoji usodi že kar lep čas kot narod več ne odločamo sami in na nič v svojem okolju ali v svetu odločilno ne vplivamo, se pač neprestano oziramo nazaj in iščemo na smetišču zgodovine kaj kar bi na novo restavrirali in s čimer bi prav samomorilno v narodovo nacionalno, moralno, politično, ideološko, socialno in še kakšno razklanost, zabili še kakšno krepko zagozdo. V tem smo res izredni mojstri in se ob tem sploh ne zavedamo, da tako sebi kot tudi svojim najdražjim in našim zanamcem ter tako celotnemu narodu delamo neizmerno zgodovinsko škodo. Prenehajmo torej že enkrat obsojati svoje očete, dedke in ostale naše prednike za njihova dejanja ter ravnanja, ki so jih storili v nekih starih časih in okoliščinah, ki jih sami niti prav ne poznamo in še manj razumemo. Spremeniti za nazaj ni mogoče več ničesar. Naša današnja naloga pa je, da poskrbimo zase, za bodočnost svojih otrok in svojih vnukov ter za obstoj naroda in države Slovenije, ki nam jo je usoda tako radodarno podarila.
Zdrave sile na levi in zdrave sile na desni pa potem še zdrave sile, ki so glede na trenutne okoliščine in interese enkrat malo tu, da bi jih potem že našli ponovno kje drugje. Temu se pač reče pragmatičnost in prilagodljivost ter poslušnost birokratskim elitam EU, mednarodnim finančnim, političnim, gospodarskim in celo ideološkim centrom moči. Nacionalni interes smo samo Slovenci v celotnem civiliziranem svetu razglasili za komunistično, ideološko in škodljivo parolo ter se mu v celoti odrekli in uspeli celo veliko ljudi prepričali, da kot država in narod nacionalnega interesa nimamo, ker ga naj sploh ne bi potrebovali. In to trditev že dve desetletji tako trdovratno zagovarjajo, da je postala dogma in so prestrašeno obmolknili tudi filozofi, sociologi in celo psihiatri. Z državo in usodo v njej živečih ljudi že četrt stoletja katastrofalno upravljajo nekompetentni ter slabo izobraženi in strokovno nerazgledani ekonomisti in pravniki ter amaterski in popolnoma nesposobni politiki starih in novih obrazov. Politiki brez dolgoročnih vizij, ki zmago na volitvah razumejo kot pravico upravljanja z državo in njenimi državljani kot s plenom in ki jih skrbi le čas do naslednjih volitev in ne prihajajoči čas življenja naslednje generacije državljank in državljanov.
Ker tako vztrajno obnavljamo in restavriramo domobranstvo, ustaštvo, elemente nacizma in fašizma, verskega fanatizma, neokolonializma, zatiranja in izkoriščanja človeka po človeku, reformnega zmanjševanja že zdavnaj pridobljenih temeljih človekovih, delavskih in socialnih pravic in vse to vedno bolj uspešno cepimo na nove doktrine vulgarnega neoliberalnega kapitalizma ter od zunaj vsiljenega vojaškega, ekonomskega in finančnega globalizma, nujno zorijo razmere tudi za ustanovitev neke Nove OF, če želimo Slovenci kot država in narod sploh še preživeti. Klin se pač s klinom izbija pravi star pregovor, ker vsi drugi poskusi, kako se tem izkoriščevalskim in zatiralskim kapitalistično političnim in ideološkim zasužnjevalnim novotarijam uspešno upreti ter preživeti, doslej niso bili uspešni.
Ker nekaj bi se doslej Slovenci v svoji državi Sloveniji že morali naučiti in spoznati, da se na takšne svoje politike kot smo jih imeli doslej, zanašati res več ne gre in da vedno bolj zori čas, ko bo nekaj potrebno storiti in temeljito spremeniti. To smo dolžni svojim otrokom in vnukom ter jim zapustiti državo v kateri bodo radi živeli in bodo srečni, se izobraževali, delali in rojevali svoje otroke. Pri vsem tem pa je še najmanj pomembno kdo vse bodo v prihodnosti naši zunanji mednarodni prijatelji, poslovni partnerji ali vojaški zavezniki, ker so ti pomembni le v pogojih mednarodnega miru in sodelovanja. V kakšni novi morebitni svetovni poglobljeni hladni ali vroči nuklearni vojni, namreč zmagovalcev ne bo, ker bomo vsi, tako veliki kot tudi mali mednarodni vojaški igralci, le skupni veliki poraženci. Vedno ko se doma ali kjerkoli drugje zazrete v nedolžne oči svojih otrok in vnukov, pomislite na to. Smo jih res le za to rodili, da jih bomo pustili pobiti?
