Res je, Avstrija je hudo zaostrila delovno pravno zakonodajo, poostrila nadzor inšpekcijskih in drugih služb na tem področju ter uvedla izredno visoke kazni ter ob tem uvedla še kar nekaj dodatnih administrativnih pogojev, ki jih po novem morajo izpolnjevati vsi, ki želijo delati in poslovati na njenem ozemlju. Zakaj je Avstrija to storila? Ker je nekdo nekaj takšnega enostavno moral storiti, če se želi spametovati balkanske Slovence in njihove nesprejemljive prakse na tem področju. O drugih državah kot so Češka, Poljska, Slovaška in še katera, ki jih novi ukrepi Avstrije tudi krepko prizadenejo, ne bom pisal, ker nas tokrat zanima le Slovenija. Je pa na žalost na tem področju med vsemi prizadetimi državami, ki so jih avstrijski ukrepi krepko udarili, veliko podobnosti na področju nesprejemljivih praks poslovanja in spoštovana delovno pravnih pravic zaposlenih delavcev. Avstrijci so torej poostrili svojo zakonodajo z namenom preprečevanja plačnega in socialnega dampinga ali po domače povedano, skrajno nelojalne konkurence in to ne le v veliko škodo avstrijskega gospodarstva, temveč predvsem v škodo tudi nečloveško izkoriščanim delavcev, ki jih v Avstrijo na delo pošiljajo delodajalci iz Slovenije in drugih sosednjih držav.
Razlika med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo je med ostalim tudi ta, da Avstrijci zakone sprejemajo z namenom, da bi na nekem področju nekaj uredili in potem poskrbijo, da se ti zakoni striktno izvajajo, poskrbijo za strog nadzor in kršitve tudi ostro kaznujejo. Nekaj povsem drugega je seveda v Sloveniji, kjer se zakoni in spremembe zakonov ter podzakonski predpisi sprejemajo kot po tekočem traku, se v uradnem listu objavijo in potem ni nikogar več briga njihovo izvajanje ali nadzor. Da o izredno slabo spisanih predpisih ali interesom točno določenih skupin prilagojenih predpisih sploh ne govorimo. Slovenija se tako že prav utaplja v nepreglednem morju sprejetih zakonov, sprememb teh zakonov, podzakonskih predpisov in mnogih drugih oblik aktov z zakonsko močjo, v katerem nihče več prav ne ve kaj velja in kaj ne, kateri zakonski predpis je kateremu nadrejen ali podrejen. In v tej popolni pravno normativni anarhiji tako seveda tudi noben učinkovit nadzor ni več mogoč, Vsi, ki o nekem aktu ali o nekem določilu predpisa karkoli trdijo imajo lahko prav, inšpekcijske službe in drugi državni nadzorni organi so povsem neučinkoviti in do skrajnosti zbirokratizirani. In kar je pri vsem tem še najhuje je, da vlada, državni zbor, ministri, visoki in manj visoki državni uradniki, nadzorne institucije ter interesne organizacije kapitala prav zavestno, ne le dovoljujejo, temveč pogosto kar spodbujajo posamezne podjetnike in obrtnike kot poslovneže in delodajalce h kršenju zakonodaje v škodo poslovnih partnerjev in lastnih zaposlenih delavcev. V takšnih razmerah je seveda prav smešno o Sloveniji govoriti kot o pravni državi in učinkovitem sodnem sistemu. V Sloveniji je učinkovit sodni sitem "misija nemogoče"
Pa se ponovno vrnimo k vprašanju zakaj je Republika Avstrija sprejela tako strogo delovno pravno zakonodajo in poostrila ter zbirokratizirala pogoje vstopa poslovnim subjektom s področja gradbeništva in transporta iz Slovenije na njihovo tržišče? Odgovor je sila preprost in slovenski državni oblasti ter njenim gospodarskim subjektom s področja gradbeništva, transporta in še kakšnega, prav nič v ponos. Že mnogi slovenski državljani smo se zadnja leta vse bolj glasno spraševali kam to, v mnogih primerih že prav suženjsko izkoriščanje zaposlenih, vodi in kdo ter kdaj bo to anarhijo končal? Na nesprejemljivo ter nezakonito prakso mnogih slovenskih obrtnikov in podjetnikov, ki poslujejo v Avstriji in Nemčiji, so opozarjali ne le slovenski, temveč tudi nemški in avstrijski sindikati in inšpekcijske službe ter vladni organi teh držav. V Sloveniji pa smo kar nekaj let skoraj vsak dan lahko na TV gledali ali prebirali v tiskanih medijih o nečloveškem izkoriščanju delavcev zaposlenih predvsem na področju gradbeništva in transporta. In o teh praksah slovenskih delodajalcev so veliko poročali ter pisali seveda tudi tuji mediji. Vendar se v prav nobenem razkritem primeru ni zgodilo skoraj nič, da bi se takšne nesprejemljive izkoriščevalske prakse preprečile in ostro sankcionirale.. Ministrstvo za delo z ministrico Kopačevo na čelu se je delalo gluhe in slepe ter le stokalo, da ima premalo inšpektorjev, da je luknjasta zakonodaja in novodobne delovne sužnje pošiljalo v sodne spore z izkoriščevalskimi in brezobzirnimi delodajalci. Oči in ušesa sta si ves čas zatiskali in tako več let molče odobravali takšno nesprejemljivo prakso svojih članov, tudi obe osrednji obrtniško podjetniški instituciji kot sta Gospodarska zbornica in Obrtniška zbornica, ki sedaj vijeta roke in zahtevata ostro ukrepanje države Slovenije proti Republiki Avstriji. Gospodje kar ste si zakuhali boste sedaj pač morali pojesti. Če zaposlenih pri svojih članih sami niste želeli zaščiti, je sedaj pač to moral storiti nekdo drug, ker v združeni Evropi ob načelih prostega pretoka blaga, kapitala, storitev in ljudi, veljajo tudi načela o socialni varnosti, človekovih, delovnih in sindikalnih pravicah in še mnoga druga prav nič manj pomembna od temeljnih na katerih je nekoč nastala EU.
Prav krepko na smeh mi je včeraj šlo, ko sem poslušal nekatere naše vrle poslanke in poslance kako so zahtevali ukrepanje EU komisarke Bulcove in se zavzemali, da naj se Slovenija na koncu, če se Avstrijci seveda ne bodo "spametovali" in ugodili našim zahtevam, pred pristojnim evropskim sodiščem toži Avstrijo. Ob teh grožnjah s tožbo Avstrije sem se spomnil na mnoga dela srbskega pisatelja in dramatika Branislava Nušića, ki je mnogim svojih literarnim junakom v opisu kakšnih konfliktov rad na jezik položil grožnjo "tožba!" in so seveda takoj od drugega literarnega junaka dobili nazaj odgovor "proti tožba!". Če je že doslej bil kdo upravičen, da koga toži pred evropskim sodiščem, potem je to Avstrija, ki bi proti Sloveniji morala ali bi vsaj lahko vložila tožbo zaradi hudega kršenja lastne slovenske delovno pravne zakonodaje in neukrepanja v primerih odkritih suženjskih razmerij ter drugih hudih kršenjih delovnih ter socialnih pravic lastnih zaposlenih državljanov. Avstrijcem je očitno do konca prekipelo in vedeli so, da je mogoče Balkance spametovali le na balkanski način. In sedaj so to tudi storili. Kaj tukaj komu ni jasno, bom za konec ponovil retorično vprašanje poslanke Tomičeve?
To pa je pravo ozadje, katerega je večina poslancev zamolčala.
OdgovoriIzbriši