Kviz za slovenske volivke in volivce!

Rešitev kviza: Ministrica Alenka Smerkolj - ministrstvo za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo.

Spoštovane slovenske volivke in volivci, ponujam v rešitev vam mali kviz s področja poznavanja naših oblastnikov.

Poznate gospo na fotografiji? Ste jo že kdaj videli ali poslušali njen nastop na TV ali kaj izpod njenega peresa prebrali v tiskanih medijih? Poznate kak njen oblastniški, strokovni ali politični izdelek oziroma prispevek k naši državni ter narodovi blaginji v zadnjih dveh in pol letih? Veste kaj o tem ministrstvu? Kaj dela, s čim se ukvarja, koliko ima zaposlenih državnih uradnikov, za kaj uporablja davkoplačevalski denar?

Potrudite se malo. Res, da ni lahko in enostavno, pa vendar poskusite rešiti to uganko. Kdo je torej dama na fotografiji in kakšno delo za našo skupno korist bi naj opravljala?

Potrebujete skromen namig? Naj vam bo. V Google zapišite: Vizija Slovenije 2050 - Slovenija 2050 in dobili boste zadetek, ki vas potem z malo dodatnega truda lahko popelje do rešitve. To kar se vam bo na povezavi odprlo res ni vredno veliko vašega časa, da bi se ukvarjali še s prebiranjem, čeprav je stalo skoraj pol milijona vaših davkoplačevalskih evrov. Je pa lahko pot do razrešitve tega državljanskega kviza. In kaj se vam bo odprlo?
 

(Vir: MLADINA Vizija Slovenije 2050 je proces in dokument, ki si zasluži resno obravnavo kriminalistov. Ni namreč mogoče izključiti, da gre za zlorabo javnega denarja. Dokument na 88 straneh je morda vreden 20.000 evrov – a zgolj, če smo zelo dobrodušni in prijazni. Vlada je za ta neresni in vsebinsko ubogi dokument, kot ga ocenjujejo vsi resni sogovorniki, dala enormnih 454.000 evrov. 360.000 evrov je od tega dobila OECD – kar ne spremeni ničesar.

Porabili so pol milijona evrov za nekaj, kar nima strokovnih temeljev, gre za gradivo, ki je popolnoma nereferenčno, neverodostojno, dejansko že kar smešno, skupaj zmetano, kot bi kdo to vladi dejansko podtaknil, da bi se lahko naknadno norčeval iz nje. In ker je bil pred kratkim ravno kulturni praznik: zgolj za moderiranje in stike z javnostmi so namenili slabih 35.000 evrov, skupaj z izdelavo spletne strani pa 47.000 evrov. Zveni kot slaba šala. Ni ga vrhunskega kulturnika ali znanstvenika, ki bi na tako lahkoten in nereferenčen način lahko dobil toliko sredstev za morebitno resno umetniško delo ali raziskavo. Ni.
Takšno ravnanje z javnim denarjem ni le norčevanje, ampak je treba izraziti globok sum, da je pri tem prišlo do zlorabe javnih sredstev v korist tretjih oseb, pravnih ali fizičnih.¨..................)

Kdo je torej gospa na fotografiji in kakšno delo v naše skupno dobro opravlja? Še vedno ne gre in potrebujete še en namig? Dobro, razumem vas in seveda tako tudi vašo zadrego! Torej še en namig: njen šef je predsednik vlade dr. Miro Cerar. Od tu dalje pa se boste prav zares morali sami prebiti do rešitve kviza. Ste namreč kot davkoplačevalci  in kot volivke in volivci posredno tudi njen delodajalec ter tako soodgovorni za rezultate njenega dela. Ne poskušajte goljufati in o njej spraševati kakšnih poslank in poslancev Državnega zbora, ker gospe tudi večina njih ne pozna, saj je v Državnem zboru skoraj niso imeli priložnosti v živo videti ali poslušati.

Reševanje začnite na način, da si skušate najprej odgovoriti koliko ministrstev ima Cerarjeva vlada? Potem nadaljujte, po spominu seveda, kdo so ministri ali ministrice, ki ta ministrstva vodijo? Sedaj pa ste že skoraj blizu rešitve kviza. Tudi, če vam brez goljufanja z dodatnim klikanjem na spletne strani slovenske vlade ne uspe priti do rešitve, nimate razloga za slab občutek ali celo kakšno samoobtoževanje. Slabe občutke prepustite kar njej sami in njenemu šefu. Ker ona dva pa bi morala  imeti  takšnih razlogov več kot dovolj.

Prenehajte obremenjevati svoje sive celice, ker skrivnostni misterij kdo je oseba na fotografiji je razkrit. Sedaj veste tudi kje ter kaj naj bi delala, ne veste pa seveda koliko vašega denarja je pognala za takšne in podobne projekte kot je ta utopična Vizija 2050. In ne veste koliko vas ( nas ) bo kot davkoplačevalce skupaj s svojimi zaposlenimi na ministrstvu še stala in še manj veste kakšna bo od tega splošna korist. Tega pa seveda ne boste nikoli zvedeli.

Rusi pripravite se! Šale je konec, ker prihajajo Slovenci!

Vir: Facebook

Slovenski politiki se je očitno že do konca utrgalo.Sedaj s svojimi dejanji niso več nevarni le sami sebi, temveč že vsem nam živečim v Republiki Sloveniji. Od Američanov  do predstavnikov Nata in naših politikov vsak dan vedno bolj glasno slišimo, da je potrebno od davkoplačevalskega denarja nameniti več denarja za obrambo. Za obrambo? Pred kom? Kdo nas to ogroža, ko pa vendar naši politiki z napotitvijo slovenskih vojakov kot slinavi sluge Nata, sedaj hitijo izzivat Ruse na njihovo mejo? Torej potrebujejo denar za napad in ne obrambo. Res kdo z zdravo pametjo v tej državi še misli ali verjame, da se da Ruse kar tako prestrašiti? Lahko pa se Rusom po vseh teh vedno bolj naraščajočih izzivanjih tudi utrga in se jih toliko razbesni, da bodo tam v tej nesrečni Latviji vse stolkli in poklali ter s tem jezdece vojne apokalipse pognali po celotni sfrustrirani Evropi. Če je Nato napadalna vojaška organizacija in to seveda očitno je, potem je skrajni čas, da v Sloveniji resno razmislimo o svojem nadaljnjem članstvu v tej mednarodni militaristični ter vojno hujskaški organizaciji. Želel bi slišati ali prebrati vsaj en sam dober razlog, zakaj bi moral en sam slovenski vojak ali morebiti celo kak civilist, tam na daljnem severu Evrope umreti zaradi globalističnih in  kapitalističnih interesov Američanov in zahodnih Evropejcev. 

Očitno pa se Slovenci ne bomo opametili dokler kaj bolečega ne bo padlo po naših beticah. In to se nam kaj lahko dogodi. Potem, ko bomo preštevali mrtve ter pohabljene in delali inventuro porušenega ter uničenega, bo pa jok in stok in vsi drugi bodo krivi le mi seveda po naši stari oportunistični navadi, ponovno ničesar. Le malo še manjka, da ponovno izbruhnejo spopadi na vojno zamrznjenem Balkanu, da nas ponovno preplavijo trume beguncev in mi bi hodili vojno dražit Ruse na njihovo mejo. Namesto da bi vedno in povsod iskali zaveznike in prijatelje, bi se mi dvomilijončki radi malo vojaško šopirili in celo izzivali eno največjih in najmočnejših držav na svetu. Razumi kdor zmore! Sedaj vedno bolj tudi sam verjamem, da sta neskonča res le vesolje in neumnost slovenskih političnih elit.

Povzeto:

SLOVENSKA VOJSKA SE ODPRAVLJA NA TUJE

Vojaki nočejo na misijo proti Rusom »Z novimi puškami že dve leti ne streljajo, ker ni streliva, spet nosijo stare puške AK 47. Neprebojnih jopičev ni, ker so ploščam v njih potekli roki, terenska in druga vozila so že tako uničena, da so neuporabna.«

Ciril Brajer
»Nočemo v Latvijo, za misijo Nata ne najdejo ljudi. Odkar smo za gor planirani, se tu dogaja burleska. Moj vodni podčastnik noče tja, sam si je našel zamenjavo; super, so mu zabrusili, gresta pa kar oba!«
»Vojakov za Latvijo ne najdejo, tudi sredstev ne. Ta teden imamo streljanje s staro puško AK 47, ker ni denarja za naboje za novo f 2000, s katero se gre na misijo.«
»Zdravo, Zoran, imeli smo sestanek s poveljnikom čete, spet ima težave s kadrovsko listo. Ljudje nočejo v Latvijo. Marca se gremo za tri tedne urit v Nemčijo, vsaj 80 odstotkov se nas bo izognilo misiji z zdravniškimi. Žal drugače ne gre, šef nima posluha za opravičila.«
»Imel sem že dve operaciji hrbtenice, imam resne težave, čakam na pregled v UKC, pa me kljub vsemu silijo na misijo. Vsi jo zavračajo. Lahko ti pomagaš, se pogovoriš z novinarjem, sam se bojim za službo.«

Izbranci se branijo
Takšna in podobna pisma vojakov s klici na pomoč te dni dobiva kranjski občinski svetnik Zoran Stevanović. Pomagajo?
»Poskusil sem pomagati, a o tej zadevi naši proameriški mediji niti ne želijo poročati. Od več virov sem bil kot mestni svetnik MO Kranj obveščen o nekaterih nepravilnostih pri napotitvi slovenskih vojakov na Natovo misijo v Latviji, v zvezi z okrepitvijo zavezniške vojaške prisotnosti na meji z Rusijo.«

O kakšnih nepravilnostih?
»Po mojih informacijah je za napotitev izbranih 34 vojakov bataljona kranjske vojašnice. Med vsemi izbranci je ogorčeno negodovanje, nihče noče biti izbran, sploh ne ob zavedanju, da so v tem primeru Natove akcije usmerjene proti Rusiji.
Od vseh 34 vojakov se z napotitvijo strinja le 10 vojakov, le poveljniški kader, pa še ti si ne želijo iti, le strinjajo se v strahu za kariero.«
Zanič oprema najboljše opremljenih
Vsi so iz Kranja?
»Vojake so seznanili s tem, da morajo iti v največji meri iz kranjske vojašnice, ker so najbolje opremljeni.«

Kako, če še nabojev za nove puške nimajo?
»Zato je ta informacija zbudila gromek smeh in bridek posmeh. Od petih vozil kobra niti eno ne deluje brezhibno, v okvari so motorji vozil, puške na pokrovih, ki so vodene s konzolo, in druga oprema. Ta vozila tako in tako niso namenjena za borbeno delovanje, pač pa le za detekcijo bioloških, radioloških in kemičnih strupov. Z novimi puškami že dve leti ne streljajo, ker ni streliva, nosijo spet stare puške AK 47. Neprebojnih jopičev ni, ker so ploščam v njih potekli roki, terenska in druga vozila so že tako uničena, da so neuporabna. Še strgane obutve ni več mogoče zamenjati.«
Kot bi jih Ruse dražit pošiljali s fračami.
»V dobri veri, da jim v Latviji vsaj kamenja zanje ne manjka. Na osnovi vsega navedenega smo bili logično obveščeni, da je morala med napotenimi vojaki izredno nizka, da ne želijo v misijo.«
Kdo ima visoko moralo
Je pa hec, da je morala naših političnih strank na visoki ravni, razen Združene levice so vse za pošiljanje vojakov na tuje.
»Zanimivo, res, tudi to, da ima taka napotitev največ odobravanja prav pri pomladnih strankah, ki so ob osamosvojitvi gromko zatrjevale, da slovenski fantje ne bodo nikdar več služili vojske na tujih tleh.«

Vi ste očitno proti tej misiji ali se motimo in vas bodejo le nepravilnosti?
»Menim, da take napotitve Sloveniji ne prinašajo nikakršne koristi! Tudi v sami misiji ne vidim nič dobrega, nasprotno, lahko le pridobimo ogromnega in zelo močnega sovražnika, ki je bil v preteklosti naš zaveznik.«
Ste z obrambnega ministrstva že dobili kakšen odgovor? Mi se že dober teden dni zaman trudimo priti do njega.
»Na mojo pobudo je Mors o vseh teh očitkih povprašala novinarka Urša Zupan. Ocenite, ali temu, kar je dobila, lahko rečemo odgovor:
'Za udeležbo Slovenske vojske na misiji, po kateri sprašujete, je SV skladno z usmeritvijo ministrice za obrambo misijo tudi načrtovala v poslovnem planiranju za leto 2017. Natančne morebitne naloge, sestava misije in oprema pa še niso definirane. Zaradi tega v SV dokončno še nismo oblikovali kadrovskega sestava in opreme za izvedbo prihajajoče naloge.'«
Vse še v zraku

Trdijo torej, da sploh še ni natančno določeno, kdo gre?
»S tem odgovorom sem seveda seznanil enega od vojakov, ki prosijo za pomoč. Besede ministrstva je označil za ogromno laž!«
Pisala nam je Združena levica: »Brez pristanka javnosti, brez resne javne razprave bo vlada v Latvijo napotila 50 vojakov in porabila 14 milijonov evrov. Pri tem očitno niti sami ne vedo, kako bo rožljanje z orožjem na ruski meji vplivalo na naše odnose z Rusijo ter na mir in stabilnost v Evropi.«
Tako so spregovorili po seji odbora za obrambo, ki je, vrag vedi zakaj, potekala za tesno zaprtimi vrati. Njihov glas proti sporni in pregrešno dragi operaciji je bil edini: »Stroški enega leta bodo znašali 4,5 milijona evrov, vlada pa za enoletno osebno asistenco 1125 invalidov nameni 3,1 milijona evrov. Sodelovanje v tej operaciji je že zavrnilo 12 od 27 držav Severnoatlantskega zavezništva, med njimi Slovaška, Češka, Madžarska. Vlada niti sama ne ve, zakaj pošilja vojake v Latvijo. Po eni strani poudarja, da namen Natove operacije na meji z Rusijo ni zaostrovanje odnosov z njo, po drugi pa, da gre za odziv Nata na povečano vojaško aktivnost Rusije v vzhodni Evropi ter povečan občutek ogroženosti v baltskih državah.«
Skrivnostno
Res, to dvoje gre težko skupaj, in če se vlada sama s seboj tako grobo spre v enem samem stavku, ne čudi zavijanje v skrivnost.
»Celoten postopek napotitve je potekal tako, kot smo videli; za zaprtimi vrati, brez javne razprave. V Združeni levici na to opozarjamo že dolgo in smo med drugim v parlamentu predlagali, da uveljavimo demokratični standard, ki ga poznajo nekatere najpomembnejše članice Nata, med njimi Nemčija in Velika Britanija; da mora sodelovanje države v akcijah Nata odobriti parlament. Vlada in desnica sta predlog enoglasno zavrnili. Brez razprave, kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo.«

Vojaški klic na pomoč
Zakaj vojaki kličejo na pomoč Zorana Stevanovića? »Zato, ker to vse pove o naši vojski. Če vojaki ne zaupajo svojim poveljnikom, vse tja do vrhovnega, ampak raje kličejo na pomoč občinskega svetnika in novinarja, nekaj gotovo ni v redu,« se posmeje Zoran Stevanović. »Tudi z mediji ni v redu, v nekaterih se lahko pojavim le, če me zbije pijani župan. Vojaki me kličejo tudi zato, ker jih razumem. Dvanajst let sem delal v policiji, dobro vem, kako delujejo zaprti hierarhični sistemi, kako ustrahujejo ljudi in jih prisilijo v ravnanja proti njihovi vesti.« Zdaj je Zoran Stevanović varnostni menedžer v podjetju, za to področje je opravil magisterij. Je tudi kranjski občinski svetnik in pravi:»Za svoj boj v politiki ne dobim nikakršnega plačila, le 100 občinskih evrov mesečno za stroške. Vendar vztrajam in bom vztrajal, plačilo je na desetine sporočil podpore, ki jih dobivam vsak dan. Nekoč bomo ustavili politični kriminal. Tako ali drugače. Plača šefa državne slabe banke je 20.000 evrov. Kdor misli, da je to veliko, naj odbije 3000 za življenje, 3000 za nočno življenje in 15.000 za podkupnine politikom, da ostane na položaju. Na koncu tipu ne ostane niti evro, še jurja je dolžan. Tako se očitno vrti ta naš svet.«Le naš? »V Bukarešti se je spontano zbralo 300.000 ljudi na protestih proti vladi. Nas se ne bi toliko zbralo niti na brezplačnem pivu na Beer festu.«

Osebno mnenje
Vlada Republike Slovenije je sklep o sodelovanju Republike Slovenije v okviru Natove okrepljene prednje prisotnosti v Latviji sprejela 9. februarja. »Slovenska vojska bo na podlagi sklepa Vlade RS oblikovala kontingent, ga ustrezno usposobila in opremila za varno in učinkovito izvedbo dodeljene naloge – izvajanje mirnodobnih aktivnosti sil eFP. Mnenje vojaka, o katerem pišete, je lahko osebno videnje, ki pa nikakor ne odraža dejanskega stanja v omenjeni zadevi,« pravi tiskovni predstavnik Slovenske vojske Simon Korez

Slovenija 2050 - Vizija Slovenije 2050 ali Slovenija dežela v primežu velikih in malih, tujih in domačih, kartelov!

Slovenija 2050 - Vizija Slovenije 2050! V kakšni Sloveniji želimo živeti? V takšni kot se nam pravkar pripravlja in se opisuje spodaj zagotovo ne.

Zelo drag vladni izdelek ali dokument naslovljen Slovenija 205  - Vizija Slovenije 2050, ki ga nekateri imenujejo kar novi Evangelij po Cerarju in Pahorju in je čisto navaden pamflet ter povsem skladen z  znanim verskim rekom, ki parafraziran sedaj lahko glasi: trpite danes, da vam bo leta 2050 lepo. Pa ne mislijo na onostranska nebesa kjer naj bi nam bilo lepo, temveč nam to lepo življenje obljubljajo kar v naši Sloveniji in tukaj na zemlji. Kdo pri zdravi pameti sploh lahko takšen dokument in njegove avtorje še resno jemlje, ko nas vendar ti isti vsak dan sproti s svojimi dejanji, odločitvami ali dopuščanji nezakonitih praks na vseh področjih dela in življenja, vedno bolj pehajo v katastrofo in suženjsko odvisnost od kapitala skoncentriranega v raznih domačih in tujih kapitalskih, finančnih in političnih kartelih. 

Povzeto:

Ekskluzivno: Največji kartelni dogovor v zgodovini države, mrežna monopolizacija in destrukcija medijskega prostora

Jan 10, 2017

Največji kartelni dogovor v zgodovini države, ki smo ga pred dnevi razgalili v članku z naslovom: “Zakaj bo Pro Plus še letos pristal v lasti Telemacha”, očitno ni ostala brez odziva, Tako smo v uredništvu portala Top News dobili anonimno pismo manjših kabelskih operaterjev, ki so, zaradi odločitve o obveznem plačevanju premium kanalov Pop TV, Kanal A, Brio, Kino in OTO, praktično na kolenih.

“Proplus bo na ta način “potegnil”cca 30 mil evr/letno (600.000 kableI/ IP naročnikov v Sloveniji) za NIČ, torej nobene dodane vrednosti, zgolj pohlep lastnikov po zaslužku”… med drugim piše v anonimnem pismu. “Edino logično bi bilo, da bi operaterji vse programe zakodirali in potem ponudili programe proti plačilu, le tistim, ki bi to želeli, Na takšen poslovni model Proplus seveda ne pristaja, saj jim takšen model ne predstavlja “easy money”.

K temu lahko dodamo, da bo Pro Plus na letni ravni poleg denarja iz oglaševanja, ki znaša cca. 50 milijonov evrov, kar pomeni med 70 in 80 odstotki vsega oglaševalskega denarja za televizije, dobil še dodatnih 30 milijonov evrov, kar pa je denar, s katerim lahko (pod)kupiš kogarkoli v državi, oziroma denar, s katerim lahko menjaš vlade.

“Operaterji in prizadeti deležniki menimo, da bi morali ta problem ustrezno sproblematizirati, saj bodo prizadeti naročniki davkoplačevalci, dodane vrednosti ne bo, čisti nepotrebni odliv kapitala v tujino, Akos se je od tega distanciral, češ da gre za komercialnega izdajatelja. AVK je že prejela nekaj prijav glede tega, vprašanje pa je, ali bodo ustrezno intervenirali…..”

“Predstavniki družbe PROPLUS ponujajo operaterjem različne pogoje, šušmarijo pod mizo, ponujajo šolske primere korupcijskih ponudb (npr. če podpišeš novo pogodbo takoj, smo ti pripravljeni, ne glede nato, da se ti je stara že iztekla, obveznost plačila premakniti tudi za leto dni, možno je dogovoriti “tudi drugačne opcije”..). V tem smislu so bili že obveščeni tudi NPU, KPK, pa očitno nič, ugotavljajo avtorji anonimke.

V pismu so izredno kritični tudi do cehovske organizacije ZKOS (Zveza kabelskih operaterjev Slovenije). ” Sedaj pa o mafijskih poslih v Združenju kabelsjih operaterjev SLO. Telemach je zaradi velikosti največji operater/član ZKOS-a, posledično tudi največ glasovalnih pravic. Ni stvari, ki bi lahko bila speljana brez glasov Telemacha, zato že cca 15 let politiko ZKOS-a vodi Telemach. Uspešno so nastavili generalnega sekretarja Slavka Koreniča, ki je “opravljal sekretarske posle” v okviru ZKOS-a, Telemach pa je za “ta dela” imel sklenjeno letno pogodbo v višini 18.000 evrov (tako je kompenziral, oz, celo imel profit v smislu plačevanja članarine ZKOS-u). Sekretar pa je medtem hodil od operaterja do operaterja in v imenu Telemacha kupoval operaterje, grozil v smislu “bolje, da prodaš, sicer te čez leto dni ne bo na trgu…”

Vsi IP operaterji (T-2, Siol-del naročnikov,ki imajo IP priključek, Simobil in Telemach) bi seveda lahko neproblematično naročnikom zagotovili možnost izbire, v smislu, kar gledaš, to plačuješ. Vsi omenjeni že imajo tehnologijo, to je adresabilni IP set top box ali pač DVBC sprejemnik z opcijo dekodirne kartice (tako Telemach že sedaj ponuja npr. dodatne plačljive programe npr. HBO, Pink…), torej je zahteva Zveze potrošnikov brez problema uresničljiva.
Seveda vsi ostali, mali operaterji, te možnosti nimamo oz, nimamo sredstev, da bi to lahko zagotovili, med drugim pišejo v pismu mali operaterji.

Skratka strinjam se z vami, velika svinjarija v Sloveniji. ki jo je potrebno sproblematizirati, sicer bo dejansko čez nekaj let vse skupaj vodilo k medijski, mrežni monopolizaciji, destrukciji medijskega in ponudbenega prostora, o tem ni dvoma, na koncu bodo breme nosili seveda naročniki, to je jasno, zaključuje insajder in dodaja: “Vse spodaj navedeno piše dober poznavalec problematike, aktivni predstavnik in ponudnik slovenske kabelske ponudbe, osebno in poslovno involviran v spodnji zgodbi. Vse informacije so zlahka preverljive, zahtevajo minimalno raziskovalno žilico”.

Zakaj je Republika Avstrija prisolila krepko zaušnico Sloveniji? In ne le njej.

Na zahtevo opozicijskih stran SDS in NSi so včeraj na izredni seji slovenski parlamentarci razpravljali o posledicah poostrene delovno pravne zakonodaje, ki jo je sprejela Republika Avstrija in je začela veljati s 01.01..2017. Našim avstrijskim sosedom je končno le uspelo vsaj v nečem združiti slovensko pozicijo in opozicijo in so včeraj v Državnem zboru prav vsi ( razen stranke Združena levica (ZL)) kot v en glas vili roke ter stokali in jokali kakšna huda krivica, da se v Avstriji godi ubogim slovenskim obrtnikom in podjetnikom, predvsem s področja avtoprevozništva in gradbeništva, ki se poslovno pojavljajo na avstrijskem trgu. Kaj vse nismo slišali. Da sosednja Avstrija hudo krši ter ruši skupni evropski trg  temelječ na temeljnih ustanovnih postulatih EU kot so prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. In Avstrijcem celo grozili s tožbo pred evropskim sodiščem.


Res je, Avstrija je hudo zaostrila delovno pravno zakonodajo, poostrila nadzor inšpekcijskih in drugih služb na tem področju ter uvedla izredno visoke kazni ter ob tem uvedla še kar nekaj dodatnih administrativnih pogojev, ki jih po novem morajo izpolnjevati vsi, ki želijo delati in poslovati na njenem ozemlju. Zakaj je Avstrija to storila? Ker je nekdo nekaj takšnega enostavno moral storiti, če se želi spametovati balkanske Slovence in njihove nesprejemljive prakse na tem področju. O drugih državah kot so Češka, Poljska, Slovaška in še katera, ki jih novi ukrepi Avstrije tudi krepko prizadenejo, ne bom pisal, ker nas tokrat zanima le Slovenija. Je pa na žalost na tem področju med vsemi prizadetimi državami, ki so jih avstrijski ukrepi krepko udarili, veliko podobnosti na področju nesprejemljivih praks poslovanja in spoštovana delovno pravnih pravic zaposlenih delavcev. Avstrijci so torej poostrili svojo zakonodajo z namenom preprečevanja plačnega in socialnega dampinga ali po domače povedano, skrajno nelojalne konkurence in to ne le v veliko škodo avstrijskega gospodarstva, temveč predvsem  v škodo tudi nečloveško izkoriščanim delavcev, ki jih v Avstrijo na delo pošiljajo delodajalci iz Slovenije in drugih sosednjih držav.

Razlika med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo je med ostalim tudi ta, da Avstrijci zakone sprejemajo z namenom, da bi na nekem področju nekaj uredili in potem poskrbijo, da se ti zakoni striktno izvajajo, poskrbijo za strog nadzor in kršitve tudi ostro kaznujejo. Nekaj povsem drugega je seveda v Sloveniji, kjer se zakoni in spremembe zakonov ter podzakonski predpisi sprejemajo kot po tekočem traku, se v uradnem listu objavijo in potem ni nikogar več briga njihovo izvajanje ali nadzor. Da o izredno slabo spisanih predpisih ali interesom točno določenih skupin prilagojenih predpisih sploh ne govorimo. Slovenija se tako že prav utaplja v nepreglednem morju sprejetih zakonov, sprememb teh zakonov, podzakonskih predpisov in mnogih drugih oblik aktov z zakonsko močjo, v katerem nihče več prav ne ve kaj velja in kaj ne, kateri zakonski predpis je kateremu nadrejen ali podrejen. In v tej popolni pravno normativni anarhiji tako seveda tudi noben učinkovit nadzor ni več mogoč, Vsi, ki o nekem aktu ali o nekem določilu predpisa karkoli trdijo imajo lahko prav, inšpekcijske službe in drugi državni nadzorni organi so povsem neučinkoviti in do skrajnosti zbirokratizirani. In kar je pri vsem tem še najhuje je, da vlada, državni zbor, ministri, visoki in manj visoki državni uradniki, nadzorne institucije ter interesne organizacije kapitala prav zavestno, ne le dovoljujejo, temveč pogosto kar spodbujajo posamezne podjetnike in obrtnike kot poslovneže in delodajalce h kršenju zakonodaje v škodo poslovnih partnerjev in lastnih zaposlenih delavcev. V takšnih razmerah je seveda prav smešno o Sloveniji govoriti kot o pravni državi in učinkovitem sodnem sistemu. V Sloveniji je učinkovit sodni sitem "misija nemogoče"

Pa se ponovno vrnimo k vprašanju zakaj je Republika Avstrija sprejela tako strogo delovno pravno zakonodajo in poostrila ter zbirokratizirala pogoje vstopa poslovnim subjektom s področja gradbeništva in transporta iz Slovenije na njihovo tržišče? Odgovor je sila preprost in slovenski državni oblasti ter njenim gospodarskim subjektom s področja gradbeništva, transporta in še kakšnega, prav nič v ponos. Že mnogi slovenski državljani smo se zadnja leta vse bolj glasno spraševali kam to, v mnogih primerih že prav suženjsko izkoriščanje zaposlenih, vodi in kdo ter kdaj bo to anarhijo končal? Na nesprejemljivo ter nezakonito prakso mnogih slovenskih obrtnikov in podjetnikov, ki poslujejo v Avstriji in Nemčiji, so opozarjali ne le slovenski, temveč tudi nemški in avstrijski sindikati in inšpekcijske službe ter vladni organi teh držav. V Sloveniji pa smo kar nekaj let skoraj vsak dan lahko na TV gledali ali prebirali v tiskanih medijih o nečloveškem izkoriščanju delavcev zaposlenih predvsem na področju gradbeništva in transporta. In o teh praksah slovenskih delodajalcev so veliko poročali ter pisali seveda tudi tuji mediji. Vendar se v prav nobenem razkritem primeru ni zgodilo skoraj nič, da bi se takšne nesprejemljive izkoriščevalske prakse preprečile in ostro sankcionirale.. Ministrstvo za delo z ministrico Kopačevo na čelu se je delalo gluhe in slepe ter le  stokalo, da ima premalo inšpektorjev, da je luknjasta zakonodaja in novodobne delovne sužnje pošiljalo v sodne spore z izkoriščevalskimi in brezobzirnimi delodajalci. Oči in ušesa sta si ves čas zatiskali in tako več let molče odobravali takšno nesprejemljivo prakso svojih članov, tudi obe osrednji obrtniško podjetniški instituciji kot sta Gospodarska zbornica in Obrtniška zbornica, ki sedaj vijeta roke in zahtevata ostro ukrepanje države Slovenije proti Republiki Avstriji. Gospodje kar ste si zakuhali boste sedaj pač morali pojesti. Če zaposlenih pri svojih članih sami niste želeli zaščiti, je sedaj pač to moral storiti nekdo drug, ker v združeni Evropi ob načelih prostega pretoka blaga, kapitala, storitev in ljudi, veljajo tudi načela o socialni varnosti, človekovih, delovnih in sindikalnih pravicah in še mnoga druga prav nič manj pomembna od temeljnih na katerih je nekoč nastala EU.

Prav krepko na smeh mi je včeraj šlo, ko sem poslušal nekatere naše vrle poslanke in poslance kako so zahtevali ukrepanje EU komisarke Bulcove in se zavzemali, da naj se Slovenija na koncu, če se Avstrijci seveda ne bodo "spametovali" in ugodili našim zahtevam, pred pristojnim evropskim sodiščem toži Avstrijo. Ob teh grožnjah s tožbo Avstrije sem se spomnil na mnoga dela srbskega pisatelja in dramatika Branislava Nušića, ki je mnogim svojih literarnim junakom v opisu kakšnih konfliktov rad na jezik položil grožnjo "tožba!" in so seveda takoj od drugega literarnega junaka dobili nazaj odgovor "proti tožba!". Če je že doslej bil kdo upravičen, da koga toži pred evropskim sodiščem, potem je to Avstrija, ki bi proti Sloveniji morala ali bi vsaj lahko vložila tožbo zaradi hudega kršenja lastne slovenske delovno pravne zakonodaje in neukrepanja v primerih odkritih suženjskih razmerij ter drugih hudih  kršenjih delovnih ter socialnih pravic lastnih zaposlenih državljanov. Avstrijcem je očitno do konca prekipelo in vedeli so, da je mogoče Balkance spametovali le na balkanski način. In sedaj so to tudi storili. Kaj tukaj komu ni jasno, bom za konec ponovil retorično vprašanje poslanke Tomičeve?