Ne dovolite, da vam uničijo spomine na mladost!

Ni potrebe, da praznujete 25. maj kot nekdanji državni praznik Dneva mladosti. Praznujte ga osebno in intimno, kot dan, ki ga posvetite spominu na vse lepo kar ste preživeli in doživeli v času svojega  otroštva in brezskrbne mladosti.

Spomnite se svojih osnovnošolskih let, prijateljic in prijateljev, učiteljic in učiteljev, plong listkov, prvih najstniških ljubezni in svojih nastopov na raznih proslavah in prireditvah.

Obudite spomine na ta presrečna leta odraščanja in dozorevanja in spomnite se tudi vseh, ki ste jih imeli radi, ste z njimi prijateljevali in delili radosti mladih brezskrbnih let, pa jim danes na žalost ne morete več stisniti roke ali jih objeti, se z njimi nasmejati in poklepetati. Spomnite se, da ste nekoč bili resnično srečni in mladi ter prešerno razposajeni in si pri tem ne dovolite, da vam spomine na te prelepe čase onečastijo razni novodobni ideologi in demagogi, ki bi vas danes radi prepričali, da sta bili vaša navihana mladost in mladostna sreča le lažen privid in zabloda. Ne dovolite si odvzeti lepih spominov in na njihovih izročilih gradite svojo in svojih otrok bodočnost.

Eden redkih poslancev v DZ, ki vedno ve o čem govori!

Miha KORDIŠ, poslanec Združene levice

Občasno na TV spremljam razprave poslank in poslancev v slovenskem Državnem zboru in eden redkih poslancev, ki s svojimi umirjenimi in argumentiranimi razpravami pritegne mojo pozornost in verjamem, da tudi pozornost še kakšnega gledalca, je mlad poslanec Združene levice ( ZL ) Miha Kordiš.

Včerajšnje popoldansko poslabšanje vremena je krivo, da sem kar nekaj časa presedel pred TV in spremljal dogajanje v Državnem zboru. Še posebej so  mojo pozornost pritegnile razprave o tako imenovanem Ljudmilinem zakonu, ki bi naj urejal pokop po drugi vojni usmrčenih in slovensko narodno spravo, ki si je v resnici tako niti nihče ne želi in je očitno tudi ne potrebuje, ker se potem politika ne bi imela več na čem deliti in bi jih tako javnost videla v vsej njihovi neoliberalni bedi. In seveda me je zanimala tudi razprava o spremembah davčne zakonodaje, davčnih blagajnah, sivi ekonomiji, šušmarjih, pokvarjenih obrtnikih in podjetnikih, ter odgovornosti koristolovskih kupcev in naročnikov raznih storitev. V razpravi o pokopavanju po vojni pobitih in slovenski narodni spravi seveda tudi tokrat nič novega in vse kar se je včeraj v DZ lahko slišalo, smo se doslej naposlušali že tisočkrat. Le, da so se v tokratni vrtinec hinavske politikantske demagogije ob poslankah in poslancih Janševe SDS in Ljudmiline Nove Slovenije, pustili ujeti še poslanci in poslanke Cerarjeve SMC.

Najbolj pa so se poslanke in poslanci Cerarjeve SMC izkazali pri obravnavi in v razpravah okrog sprememb davčne zakonodaje. Prepričan sem, da so jih bili dalj časa v stanju poslušati le najbolj trdoživi in tiste gledalke in gledalci pred TV, za katere pravimo, da imajo živce kot mrtvi konji ali pa tisti, ki tako ali tako večino tega kar so nakladali niso skoraj nič razumeli in do konca TV prenosa niso prav vedeli kaj in o čem jim v resnici govorijo ter predavajo. Če je moj znanec, ki slovi po svojem reku, ki ga ob podobnih primerih rad pove in glasi: "tako šolani pa tako nori", včeraj spremljal to razpravo poslank in poslancev Cerarjeve SMC, si je zagotovo ves besen v brado ta rek zamomljal vsaj toliko krat koliko krat so s svojimi govorancami poslanke in poslanci SMC nastopili.

Sam seveda uporabljam drugo taktiko reševanja pred tovrstnimi intelektualnimi mučenji s katerimi se me lotijo poslanke in poslanci ter koristno uporabim enega največjih izumov človeštva - TV daljinec. Ta napravica me tako za kratek čas odreši muk poslušanja neprebavljivih intelektualnih črev nakladanja mojih oblastnih predstavnic in predstavnikov v slovenskem parlamentu. Prava osvežitev za gledalčeva ušesa in dušo pa je nastop poslanca Združene levice Mihe Kordiša, ki s svojim umirjenim nastopom vsaj malo povrne gledalcu upanje, da pa vse le še ni izgubljeno in da tam v Državnem zboru vendarle še sedi nekaj malega modrih in umirjenih poslank in poslancev, ki vedo zakaj so bili izvoljeni in v čigavem imenu ter čigave interese tam zastopajo. Mladi poslanec Miha Kordiš z vsakim svojim nastopom v Državnem zboru ali v katerem od njegovih delovnih teles, veliki večini poslank in poslancev vseh političnih strank zastopanih v parlamentu, vedno znova nastavlja ogledalo kako bi se morali obnašati, ravnati in biti odgovorni, prav vsi izvoljeni poslanci oziroma poslanke.

Na veliko žalost in pogosto tudi že na našo zgroženost, pa je velika večina poslank in poslancev daleč od tega, ker se mnogi že kar prepogosto predstavljajo kot prave intelektualne karikature, hujskači in bebavi nakladači, ki pogosto razdirajo take, da se za glavo držijo tudi tisti najmanj izobraženi in tisti z raznimi ideologijami in politikami ne zasvojeni državljani ter se pri tem zgroženo in glasno sprašujejo, kdo za hudiča je te in takšne  spake spravil v slovenski parlament. Nisem prepričan, da bi tudi v tem primeru lahko veljal  malo prirejen star rek, ki bi glasil: "kakšno ljudstvo, takšne pač tudi poslanke in poslanci"! Tako slabega mnenja o slovenskih državljankah in državljanih pa le nimam in tu mora biti še kaj kar nekje iz ozadja in volivkam ter volivcem skrbno prikrito ter zvito sistemsko omogoči, da nam vladajo ljudje od katerih sami mnogih niti za popoldansko košnjo trave ali spravilo sena ne bi najeli. Skrajni čas bi že bil, da državljanke in državljani končno že spoznamo, da tudi ljubezen do oblasti gre skozi želodec.

Pivo lahko vari vsak tepec. Voda je pomembna, voda!

V čast prazniku upora ter zmage slovenskih herojev in domoljubov!

Iz arhivov sodobnega slovenskega ljudskega pesništva!

Popevčica zapeta pod slovenskim prvomajskim mlajem!

Sem deklica mlada vesela,
trpežno slovensko dekle.
Nikdar ne ogibam se dela,
dobim pa nikakor ga ne.

Na borzi nestrpno postavam
pa švicam, rdim, bledim in v oglasno tablo strmim.
Se spomnim obljub osamosvojiteljev obetavnih,
ne vem več, kaj naj revica še storim.

 Refren: Tralali, tralalo, le kam je delo šlo,
 tralali, tralalo, kaj šele bo?

Sem mislila se poročiti,
ustvariti topel si dom.
Dobila sem krepko po glavi in riti,
nikoli premožna in srečna ne bom.

Je fantič odjadral daleč v neznano,
menda že svoje podjetje in načičkano babo ima,
jaz revica sama, uboga
pa celim si rane srca.

Refren: Tralali, tralalo, le kam je delo šlo,
tralali, tralalo, kaj šele bo?

Ko slišim za  honorarje in plače državne,
takoj grem na stranišče sedet,
za sanje o sreči in službici svoji
je najbolj primeren sekret.

Državo že dolgo preziram,
poslancev vrh glave imam,
edino kar mi še preostane,
je vloga dame daj-dam.

Refren: Tralali, tralalo, le kam je delo šlo,
tralali, tralalo, kaj šele bo?

Če je namen dober in plemenit, to še ne pomeni, da o stvari o kateri govoriš, ni treba nič vedeti!

Izteka se dan 1. maja, mednarodnega praznika. Prvomajski kresovi so zgoreli, gorišča so se že ohladila, sindikalni, občinski in strankarski funkcionarji so sinoči na kresovanjih povedali kar so mislili, da povedati morajo. Slabo plačanimi delavci, starejši in armada mladih brezposelnih ter velika večina upokojencev z mizernimi pokojninami ter drugi obiskovalci kresovanj, so pojedli čevapčiče ali klobaso, popili vsak svoje pivo in večina njih je tudi že pozabila kaj in o čem so jim govorili ter sporočali funkcionarji, ki so si tovrstna masovna srečanja ljudi prisvojili in podredili svojim potrebam. Ljudje so se teh demagoških govoričenj in nakladanj že kar navadili in kot sami povedo, jim gre večino tega kar jim v svojih govorancah namenijo govorci, skozi eno uho notri ter skozi drugo ven. Na kresovanje pač niso prišli zaradi tega, da bi tam poslušali razne funkcionarje in njihova slaboumna blebetanja, temveč, da so naredili veselje svojim otrokom, se srečali z znanci in prijatelji in skupaj z njimi preživeli prijeten večer.

Prav v času, ko so sinoči po deželi veselo goreli prvomajski kresovi in se je ob njih dogajalo to kar se pač kje je, sem sam prebiral materiale za prihodnjo sejo Občinskega sveta občine Gornja Radgona. Mojo pozornost je med ostalimi pritegnil predlog člana Občinskega sveta, ki ga je podal na pretekli seji in ga v celoti v nadaljevanju povzemam:

Član občinskega sveta, gospod Zvonko Gredar, je na 4. redni seji Občinskega sveta Občine

Gornja Radgona, dne 26. 3. 2015 podal naslednji predlog:

»Nekaj krajanov me je opozorilo, da so v zadnjem času dobili dopis za plačilo dolgov

stanarine. Vsi vemo kakšna je dejanska finančna situacija v občini glede socialne

problematike. Verjamem, da obstajajo ljudje, ki niso uspeli plačati stanarine (tudi pred več

leti). Predlagal bi, da se najprej ugotovi rok za zastaranje in možnosti odpisa. Ko moraš tehtati

med plačilom za stanarino in med plačilom za kruh in mleko za otroka, (občina bi naj delala

za ljudi), se bo verjetno vsak odločil za slednje. Smatram, da se v primeru potrebe, skliče ena

zaprta seja tudi na to tematiko ali se kako drugače ta problematika obravnava (glede na

varstvo osebnih podatkov). Menim, da nekdo s 300 evri mesečno in družina s 1.000 evrov

prihodkov mesečno, težko preživi in vse plača.

V tej zvezi se postavlja še eno vprašanje, in sicer, kako bomo reševali tiste družine, ki živijo

pod pragom revščine in živijo ob kanalizaciji? Vsak bo verjetno na neki način moral plačati

prispevek za priklop na kanalizacijo. Zato še enkrat prosim, glede na socialno sliko občine, da

se vsi predlogi še enkrat proučijo in se na naslednji seji, ali kasneje, stvari (dolgovi) odpišejo.

Lahko se zgodi vsakomur, da pride v finančno stisko in ni zmožen določeno obdobje plačevati

stanarine, več let pa jo že plačuje. Prosim, da se pripravi nek kompromisni predlog, ne pa, da

se kje zgodi, da koga na tak način izselimo. Takrat pa bom streljal s polnimi topovi.«

Občinski svetnik Zvonko Gredar je odprl zelo občutljivo temo, ki se jo v občini Gornja Radgona že kar nekaj let pometa pod preprogo in Občinska uprava, župan, ter Stanovanjsko komunalno podjetje ( SKP ) Gornja Radgona pred javnostjo skrivajo podatke o razmerah na tem zelo občutljivem področju. Iz vsebine predloga občinskega svetnika Gredarja je razvidno, da tudi sam razmer na tem področju ne pozna in to njegovo praznino je izkoristila tudi Občinska uprava v svojem odgovoru ter temu primerno tudi zasnovala svoj odgovor. Pohvalno seveda je, da se je Zvonko Gredar kot član Občinskega sveta ter predsednik lokalnega odbora stranke DeSUS, lotil problematike nezmožnosti plačevanja stroškov bivanja mnogih v revščino pahnjenih občank in občanov. Malo preseneča njegova zahteva, da bi se ta problematika obravnavala na za javnost zaprti seji Občinskega sveta.

Občina kot lastnik stanovanj ter stanodajalec seveda lahko vsem najemnikom, ki stroškov stanarine ne zmorejo plačati, to tudi odpiše oziroma jih oprosti plačevanja. In to je tudi vse kar lahko občina in njen Občinski svet storita. S tem pa nista prav nobenemu svojemu plačilno nezmožnemu najemniku stanovanja, ki mesečnih stroškov bivanja ne zmore plačevati, veliko pomagala oziroma res zelo malo. Ker na mesečnih položnicah, ki jih takšni najemniki občinskih stanovanja ne zmorejo poravnavati, so ob stanarini, ki gre v korist občine Gornja Radona, tudi še drugi stroški bivanja, o katerih pa ne Občina in ne njen Občinski svet ne moreta odločati in jih ne oproščati ali odpisovati in so v skupnem znesku praviloma veliko večji od najemnine same.. Zakon je tu jasen in nedvoumno pravi, da če določenih stroškov ne plača najemnik stanovanja, jih je dolžan plačati lastnik stanovanja, ki mu je stanovanje oddal v najem. Za katere stroške gre pa si lahko ogledate v nadaljevanju:

1. plačilo rezervnega sklada v katerega po zakonu morajo plačevati vsi lastniki stanovanj in se zbira ter vodi pri upravniku
2. prispevek za delo upravnika

3. stroški ogrevanja – v objektih v katerih ni individualnega ogrevanja, temveč je skupno ogrevanje iz kotlovnice ( investicijski in tekoči stroški vzdrževanja, stroški kurjača, porabljene električne energije, porabljene vode, nabava energenta in drugi )

4. stroški porabljene električne energije, v skupnih prostorih večstanovanjskega objekta
5. stroški porabljene vode ( voda se individualno plačuje po posebni položnici Komunalnemu podjetju Gornja Radgona )
6. manjši stroški investicij ter drugih izdatkov za katere se dogovorijo lastniki stanovanj in ne presegajo v rezervnem skladu zbranih sredstev
7. stroški investicijskih vzdrževanj objekta, ki presegajo v rezervnem skladu zbrana sredstva ( fasada, kurilnica, streha,...... )
8. stroški tekočih vzdrževanj objekta in skupnih prostorov, ko v rezervnem skladu ni dovolj zbranih sredstev
9. in še drugi obratovalni tekoči stroški, obveznosti, ki jih določa zakon ( storitve gasilcev, dimnikarjev, deratizacije, obresti, zavarovanja, čiščenje kanalizacije in podobno), ki nastanejo z uporabo ter vzdrževanjem večstanovanjskega objekta

Tudi upravnik ( SKP ) se seveda v svojo škodo sme odreči in odpisati zapadla plačila pod zaporedno številko 2 – prispevek za delo upravnika in to v letni finančni bilanci določene skupnosti stanovalcev posebej prikazati. Tudi dobavitelj električne energije se sme v svojo škodo odreči plačila dela stroškov porabljene energije v skupnih prostorih, ki pade na najemnika občinskega stanovanja. Prav tako se sme občinsko komunalno podjetje odreči sorazmernega zneska porabe vode in Občinski svet mu to celo lahko priporoči. Ker se tega privilegija odpusta dolga v svojo škodo doslej ni poslužilo nobeno podjetje, ki dobavlja elektriko ali vodo in ker izstavljeni računi pač plačani morajo biti, to sproti poravnavajo ostali etažni lastniki.

Nekaj povsem drugega pa so tudi vsi ostali navedeni stroški, ki, če niso dalj časa poravnani, prav tako bremenijo vse ostale etažne lastnike stanovanj v večstanovanjskem objektu. In prav tukaj je osnovni problem neprestanih sporov med etažnimi lastniki organiziranimi v skupnosti stanovalcev, upravnikom in občino kot lastnico stanovanj katerih najemniki svojih obveznosti ne morejo in nekateri tudi ne želijo poravnavati. Občina in upravnik namreč pred skupnostjo stanovalcev že več let skrivata višine zneskov neporavnanih obveznosti in kljub neprestanim zahtevam skupnosti stanovalcev ( etažnih lastnikov ) upravniku, da naj se računi za neporavnane obveznosti v skladu z zakonom prikažejo in potem izstavijo lastniku stanovanja ( občini ) se to iz neznanega razloga ne dogaja. 

Tako je že pred časom Nadzorni odbor občine Gornja Radgona v svojem poročilu Občinski svet in takratnega župana opozarjal na ta problem in takrat tudi ugotovil znesek, ki ga je bila občina dolžna nakazati upravniku SKP v korist posameznih skupnosti stanovalcev ( etažnih lastnikov ). Etažni lastniki nikoli niso dobili informacije ali je občina sploh kdaj kaj od tega dolga poravnala, ker v finančnih letnih izkazih občine in skupnosti stanovalcev tega podatka ni bilo mogoče zaslediti. Iz  navedenega lahko torej sklepamo, da so dobršen del teh neplačanih in dalj časa zapadlih plačil na koncu morali pokriti oškodovani etažni lastniki. Tej praksi pa bo potrebno narediti konec in tako kot velja zakon za etažne lastnike kot zasebne stanodajalce, velja zakon tudi za občino kot lastnico posameznih stanovanj in velja zakon tudi za upravnika, ki je dolžan ravnati v skladu z interesi ter koristmi skupnosti stanovalcev ( etažnih lastnikov ). Etažni lastniki vedno bolj postajajo nestrpni in če problema ne bo mogoče rešiti doma v občini in doseči razumnega dogovora, bo pač potrebno za posredovanje zaprositi pristojne državne organe. Ker očitno prihaja čas, ko bodo tudi etažni lastniki morali začeti "streljati s polnimi topovi"! Lahko pa Občinski svet občine Gornja Radgona, na svoji za javnost zapri seji, sprejme odločitev in sklep, da bo začel spoštovati zakon in bo sproti skupnostim stanovalcev ( etažnim lastnikom ) poravnaval vse zapadle zneske, ki jih kot stroške bivanja niso v stanju plačati najemniki občinskih stanovanj. Ker tudi etažni lastniki večstanovanjskih stavb, ki skrbijo za svoje in skupne stanovanjske objekte v občini Gornja Radona, so občani občine Gornja Radgona.