T I S A - zločin nad človeštvom

Vir: Svet 24, 29.07.2014, WikiLeaks 19.06.2014 in  nekateri tuji mediji

Tokrat v celoti povzemam članek iz navedenega slovenskega vira, ker je v njem napisano v glavnem vse kar si tudi sam o tem mislim. Verjamem pa, da je to šele začetek razprave o tem zloveščem vprašanju in da bomo Slovenci predvsem nekatere naše politike in visoke državne uradnike v bližnji prihodnosti morali temeljito izprašati po njihovem moralnem in tudi duševnem zdravju. Ko nam bo vse jasno in se bomo res zavedali v kaj nas spravljajo ter s čim nam in našim zanamcem tlakujejo pot v bodočnost, pa bo le temeljito izpraševanje vsekakor premalo. Očitno pa bomo morali Slovenci ponovno, in to razmeroma zelo hitro, temeljito preveriti nekatera naša članstva v mednarodnih vojaških, političnih, finančnih, gospodarskih in še kakšnih organizacijah in institucijah. Če seveda sploh še želimo ostati Slovenci in imeti svojo državo. Skrajni čas je, da svoje in usode naših zanamcev, več brezpogojno ne zaupamo našim domačim skorumpiranim političnim, finančnim in drugim hlapčevskim elitam in še manj odtujenim elitam, ki upravljajo z EU in se poigravajo z usodo večine prebivalstva celotne celine, temveč se osvestimo in začnemo postavljati jasne in odločne zahteve in sprejemati pogumne odločitve. Tudi, če bomo zaradi tega v nekem časovnem obdobju morali vsakih šest mesecev zrušiti vlado in postaviti novo ter nagnati dobršen del visokih državnih uradnikov in uničiti katero od nevarnih elit.

Sporazum, ki nas lahko vse uniči

 

Islandka Brigitta Jónsdóttir trdi, da če ta sporazum spustimo skozi roke politikov, smo si zadrgnili zanko okoli vratu. Tudi pravniki iz WikiLeaksa ves svet pozivajo, naj se upre podpisu tega sporazum
Tiso so že v pradavnini častili kot sveto drevo. Njen les je trd, žilav, a vendar prožen. Od kamene dobe so ga uporabljali za izdelavo orožja, za Grke in Rimljane je pomenila moč, previdnost in modrost v nesreči. A ima tudi temno plat, smrtno strupene liste in semena. Zato je pomenljivo, da se eden od mednarodnih trgovskih sporazumov imenuje TISA (Secret Trade in Services Agreement), saj, vsaj glede na podatke WikiLeaksa, prikriva strupe, ki grozijo vsemu človeštvu.

Pred dvema tednoma sta minili dve leti, odkar je najbolj znani predstavnik skupnosti WikiLeaks, Julian Assange, zaprt na veleposlaništvu Ekvadorja v Londonu. Za drugo obletnico je ta organizacija objavila nov skrivni dokument in razkrila vsebino mednarodnega trgovinskega sporazuma TISA, tiho, podtalno delovanje vlad gospodarsko najmočnejših držav sveta. Sicer so objavili samo del dokumenta, ki se tiče financ, a je bilo dovolj, da so nekateri mediji in aktivistične skupine od jeze poskočili do neba.

Preplah. V italijanskem l'Espressu, kjer so sicer povzeli informacijo po Süddeutsche Zeitung, so objavili, da naj bi se vse skupaj začelo, ko so ZDA spoznale, da jim sporazum iz  leta 2001 z zasedanja Svetovne trgovinske organizacije v Dohi (Katar) ni prinesel nič koristnega. V avstralskem časopisu TheAge odkrito napadajo sporazum, češ da bi lahko ogrozil in podrl štiri osnovne finančne stebre Avstralije. Na stežaj naj bi odprl vrata tujim bankam, ki bi lahko dobile celo dostop do zvezne banke in avstralskega plačilnega sistema.

Če na hitro preletimo trgovinski sporazum, ta pokaže precej nenevarno sliko, a predvsem za ameriške državljane. Ti naj bi z njim pridobili največ. Obljublja jim dodaten dobiček 800 milijard v prvem letu.

Dr. Patricia Ranald z Univerze Sydney je zgrožena. Trdi, da želijo ZDA s tem sporazumom zavezati roke vsem vladam, ki bi pristopile k njemu. Sporazum od njih recimo zahteva zamrznitev vseh obstoječih finančnih regulativ, kar med drugim pomeni, da nobena vlada ob morebitni novi finančni krizi ne bo smela pomagati svojim podjetjem ali dejavnostim, obenem pa je odprta možnost, da tuji vlagatelji prevzamejo vse popolnoma brez ovir. Pri čemer se tudi kasneje tega ne bi več dalo vrniti v prvotno stanje.

V ta namen bi lahko v Avstralijo »začasno« pripeljali ljudi, računalniško tehnologijo, komunikacijsko, pravno službo in specialiste za posamezna področja, vsi podatki avstralskih strank bi lahko šli iz države, v roke podpisnic sporazuma TISA, kjer pa jih avstralski zakoni ne bi več branili. Najbolj pa je sporna točka o ustanovitvi regulativnega sedeža nekje v tujini, ki bi sodil in preverjal stanje avstralskega finančnega sektorja brez domače kontrole. Za EU, ki je tudi že pristopila k temu spornemu sporazumu, bi to pomenilo en sam glas, kar komisija pred evropskim parlamentom brani s tezo, da se bodo tako lažje vklopili v podpisovanje sporazuma. Podatki na strani EU kažejo, da je vse to za nas samo krasno, drugega pa nič.

Na stežaj naj bi odprl vrata tujim bankam, ki bi lahko dobile celo dostop do zvezne banke in avstralskega plačilnega sistema.
Od kod torej tak halo in hrup? Če na hitro preletimo trgovinski sporazum, ta pokaže precej nenevarno sliko, a predvsem za ameriške državljane. Ti naj bi z njim pridobili največ. Obljublja jim dodaten dobiček 800 milijard v prvem letu, kar bi precej osvežilo šibek finančni trg te države, preostale podpisnice pa naj bi dobile pretok informacij, tehnologijo in možnost obratne poti, dostop do ameriškega trga. A ta je obubožan, od tod prvi dvom, ko pa spoznamo, kakšno svobodo bi sporazum dal korporacijam, se zgrozimo.

Zakaj o TISI ne vemo nič? Na internetni strani EU je navedenih kup demantijev v prid sporazumu. A ne piše, zakaj naj bi bila TISA koristna, le v čem naj ne bi škodovala. Tudi Slovenija (med drugimi državami EU) je med 50 državami sveta, ki so  podpisale sporazum. Vse podpisnice tega krasnega, dobrohotnega sporazuma so se s podpisom zavezale, da bodo o njem molčale še vsaj pet let. Dobesedno. Na slovenskem ministrstvu za gospodarstvo pojasnjujejo, da gre za pogajanja o »ambicioznem storitvenem sporazumu, ki predvideva vključitev vseh sektorjev in načinov ponudbe storitev, vsaka država pogajalka pa bo imela možnost, da sama določi, kateri storitveni sektor bo odprla tujim ponudnikom storitev in za koliko«. In še, »tako kot vsa preostala pogajanja o trgovinskih sporazumih tudi ta niso javna, dokumenti pa so dostopni le državam udeleženkam pogajanj«. Kot rečeno, če molčijo po svetu, molčijo tudi pri nas.

Opozorilo. Na sporazum je opozorila islandska aktivistka Birgitta Jónsdóttir med nedavnim obiskom v Sloveniji. Trdi, da prinaša grozljive posledice, ki jih nobena vlada podpisnica noče prepoznati. Na tiskovni konferenci v Ljubljani je povedala: »V medijih se zelo malo piše o tem dokumentu. Tudi politikom se glede tega postavlja zelo malo težkih vprašanj. Dobesedno pa TISA pomeni, da če bi recimo želeli sprejeti zakon, ki bi Monsantu preprečil vpliv na vaš pridelek in semena, bi bila volja Monsanta nad vašimi zakoni. To je vendar noro! Korporacijam nikoli ne bi smeli dopustiti, da nas preglasijo. Državljani vsake države, ki so na tem seznamu, bi morali zahtevati vpogled v pogodbo. Zato prosim, prosim naredite vse, kar lahko, da si boste ogledali TISO, saj je res skrb vzbujajoč dokument, o katerem vemo le malo.«

Sporazum, po katerem je možno prodati vse. Seveda sporazum TISA ne govori samo o gensko spremenjenih semenih, temveč o prav vseh vidikih našega življenja. Predvsem tistih, za katere je do včeraj veljalo, da so sveti; ko smo verjeli, da se v nekatere vrednote nihče ne bo upal vtakniti. Vzeli bi nam lahko recimo pravico do oskrbe z vodo (Nemcem se je to že zgodilo), uničili sistem zdravstvene oskrbe, ukinili javno koristno zavarovalništvo, se vtaknili v državne bančne rezerve, ukinili vrsto uslužnostnih dejavnosti, poenostavljeno rečeno, oropali bi nas lahko vseh civilizacijskih pridobitev ali dokončno pokupili vse, kar se da. To neverjetno diverzijo na človeštvo je Sanja Lončar komentirala takole: »Grozno je, da ne bo več moč zaščititi ničesar. Podrte so vse vrednote. Prilastili so si ves tržni material, kot da je dobiček edini cilj vsega planeta in osnova naše družbe!«

Za drugo obletnico je ta organizacija objavila nov skrivni dokument in razkrila vsebino mednarodnega trgovinskega sporazuma TISA, tiho, podtalno delovanje vlad gospodarsko najmočnejših držav sveta.

Da, vse skupaj spominja na fašizem. Zato večina aktivistov in nasprotnikov trgovskih in drugih sporazumov korporacij ter poskusov, da bi zavladale človeštvu, to imenuje korporativni fašizem –in niso daleč od resnice.

Strah pred ljudstvom. Kako to, da informacija o tem sporazumu v letu, dveh, odkar ga pospešeno podpisujejo, ni pricurljala do nas? Medijem ni uspelo dobiti skoraj nikakršnih uradnih informacij o sporazumu in pogajanjih, le na spletnih straneh evropske komisije je mogoče najti tehničen opis dokumenta. Neuradno smo izvedeli le, da so zanj pristojni uradniki, ki so pred tremi leti podpisali prav tako sporen trgovinski sporazum ACTA – ta zaradi protestov javnosti pozneje ni bil uveljavljen. Sporazum TISA je formalno gledano namenjen »spodbujanju in izboljšanju storitev«. A to za ZDA in Svetovno trgovinsko organizacijo ter korporativne lobije pomeni samo eno – popolno privatizacijo javnega sektorja in dobrin. Drugače si namreč ni mogoče razlagati zahteve, da podpisnice ne bodo več smele na noben način (za)ščititi tradicionalnih javnih storitev in s tem ohranjati »državnih monopolov« – energetike, pokojninskih skladov, javnega prevoza, distribucije vode in drugega.

V nemškem Frankfurter Allgemeine Zeitung so tudi opozorili, da v sporazumu ni predvidena samo prepoved regulacije finančnega sektorja, ampak podpisnice tudi ne bi smele več omejevati prostega pretoka elektronskih podatkov – denimo prepovedati izvoza podatkov v ZDA ali zahtevati strožjih pravil za varstvo podatkov. Predstavniki sindikalnega združenja delavcev v javnem sektorju Public Service International (PSI), kjer so med prvimi objavili novico o skrivnih pogajanjih, pa so prepričani, da pomeni TISA nov napad na javni sektor. Zanimivo, da si k TISI želijo pristopiti tudi Rusija, Kitajska in Urugvaj, a jih ne želijo pripustiti k dogovorom. Ne ve se, ali zato, da bi kasneje od njih lahko iztisnili več (najverjetneje), ali bodo ostali zunaj za vekomaj, nemara pa je zadaj kaj tretjega ...

Kako ustaviti vse to? In kdo? Vlade težko. Pritiski, lobiranje in napadi korporacij ter ustvarjanje potreb so preveliki. Žogica je na strani državljanov. Morali se bomo odločiti, ali bomo popolni sužnji korporacij in bomo zavrgli vse, kar so naši predniki na poti osvoboditve človeštva pretrpeli, ali se bomo temu uprli. Brez strahu podpisujmo peticije in se pridružimo protestom. Pojavljali se bodo namreč še drugi sporazumi. Korporacije nenehno delajo, iščejo pot za nove dobičke.
Nekateri trdijo, da tretjo svetovno vojno že bojujemo: ljudje proti korporacijam. A večina človeštva se tega še ne zaveda.

Več na povezavi: https://wikileaks.org/tisa-financial/

Vojaška učinkovitost naših svetovnih političnih in vojaških prijateljev ter zaveznikov!

Izraelci vzamejo vsako stvar zelo resno in zadane naloge opravijo skrajno učinkovito. Ob tihi podpori svojih velikih ter zvestih zaveznikov v ZDA in EU so se odločili, da palestinsko Gazo temeljito očistijo vseh teroristov. V le slabih dveh tednih učinkovite vojaške akcije so uspeli pobiti že več kot 570 teroristov od katerih jih je bilo le manjše število v uniformah palestinskih vojaških formacij.

Velika večina ostalih pobitih so bili očitno "teroristi v ilegali" ali dobro prikriti ter zvito zamaskirani v dojenčke, male otročiče, mladostnike, ženske, invalide, starke in starčke, kar pa naših vrlih politično vojaških izraelskih prijateljev seveda ni zmedlo in so jih takoj prepoznali ter učinkovito likvidirali.

Prav danes se v Izraelu in Gazi mudi visoki  predstavnik glavnega režiserja teh in drugih krvavih morij in zločinskih zgodb po svetu, ki naj bi ponovno ponudil predlog rešitve kot to počne že vse tam od začetka petdesetih let prejšnjega stoletja. Soldatesko, ki tako nemilosrčno mori vse od dojenčkov pa do starcev in njenih državnih politikov, ki jo usmerjajo in ji to morijo narekujejo, ni mogoče imenovati drugače kot zločinska. Hinavsko zločinski pa so tudi vsi svetovni politiki vlad držav "demokratičnega sveta" ter mednarodne organizacije, ki takšno zverinsko početje izraelski politiki in soldateski dovoljujejo, ga podpirajo ali tiho celo vzpodbujajo. Nič kaj veliko boljši od slednjih pa niso tudi vsi tisti, ki ob teh več desetletij trajajočih grozodejstvih molčijo, si zaradi svojih ekonomskih ali političnih egoističnih interesov zatiskajo oči, lažejo svoji domači javnosti ter cenzurirajo lastne medije in tako prikrivajo razsežnosti teh zločinov, ki jih izvaja Izrael v Palestini in na območju Gaze.

Se vam žrtvi izraelskega državnega terorizma na gornjih fotografijah in umorjeni  pred dnevi v Gazi,  zdita res vsaj malo podobni nevarnima Palestinskima teroristoma? Takšnih nesrečnih fotografij kroži po internetu na raznih omrežjih veliko in največ jih niso posneli novinarji državnih medijev iz držav EU ali ZDA, temveč predstavniki raznih nevladnih humanitarnih organizacij in zgroženi posamezniki, ki so jih izraelski zločini nad civilnim prebivalstvom Gaze globoko pretresli. So ti umorjeni otročiči, njihove matere, očetje in dedki ter babice v Gazi res toliko manj pomembni od nesrečnih otročičev ter njihovih staršev, babic in dedkov umorjenih s sestrelitvijo malezijskega potniškega letala nad vzhodom Ukrajine? Vse nedolžne žrtve slaboumnih in do konca pokvarjenih političnih, vojaških ter kapitalskih elit držav tako imenovanega zahodnega sveta, si zaslužijo našo enako pozornost in njihovi morilci obsodbo. Ljudi v Gazi mori isti morilec, ki je pomoril potnike v sestreljenem letalu. Razlika med žrtvami je le ta, da nas z umorjenimi v Gazi ne vežejo kake posebne vezi kot s tistimi umrlimi v malezijskem letalu, ki pa so "naši", Evropejci ali Avstralci in torej zahodnjaki.po našem egoističnem razumevanju delitve žrtev.

Kdo prav zverinsko pobija Palestince v Gazi seveda vemo in oportunistično molčimo. In tako molčali bomo verjetno vse tako dolgo dokler na takšnih fotografijah ne bomo zagledali svojih lastnih vnukov in vnukinj, očetov in mater ter svojih dedkov in babic. Vendar bo takrat že prepozno in naših bolečine polnih krikov ne bo nihče želel slišati in naše solze ne bodo nikogar ganile. Kdo in zakaj je umoril nesrečne potnike v malezijskem letalu, pa dovolj natančno ne vemo in veliko vprašanje je, ali bomo vse okoliščine tega žalostnega dogodka sploh kdaj poznali..Vemo pa to, da so morilci isti, ki vsi pobijajo iz enakih motivov in razlogov in da smo tudi mi že jutri lahko njihove žrtve.

Fotografija ( sporočilo ) tega tedna!

Pametnim komentar ni potreben. Tepcem pa ne bi pomagalo tudi milijon besed.

"Naša stvar" v Sloveniji!

Pred časom je po Sloveniji krožil rek: veš kakšna je razlika med državama Italijo in Slovenijo? Da, država Italija ima svojo mafijo in v Sloveniji ima mafija svojo državo. Šele danes po več letih in ogromno razkritih ter še veliko več neodkritih dogodkih, lahko počasi spoznavamo koliko zastrašujoče resnice se skriva v gornjem reku, ki je krožil med ljudmi.

Pravzaprav so se ljudje v Sloveniji že nekako navadili na vsakodnevne informacije o velikih kriminalnih odkritjih slovenskih preiskovalnih, pravosodnih organov in nekaterih maloštevilnih raziskovalnih novinarjev, ki se v zadnjem času skoraj že vsakodnevno objavljajo v slovenskih medijih. Nekaj let smo vsi od slovenskih politikov do navadnih ljudi ob vseh priložnostih na ves glas kričali, da hočemo pravno državo, učinkovito pravosodje ter bolj profesionalne in pogumne preiskovalne organe. Kričali smo, da zahtevamo, da se vse lopove in kriminalce strpa v zapore in se jim pobere nagrabljeno ter naropano premoženje in se državi ter  ljudstvu vrne to kar je bilo v preteklosti ustvarjeno z delom, odrekanjem in varčevanjem naši dedov in očetov, da bi bilo to isto ljudstvo v času osamosvojitvene tranzicije vsega tega potem "legalno" razlaščeno.

Ko se danes ozremo malo nazaj in ocenimo kaj so z nami ter z našo nesrečno državo Slovenijo v resnici počeli naši izvoljeni politični predstavniki in so jim pri tem pridno pomagali pripadniki nastajajočih raznih finančnih, ekonomskih in drugih  elit, se lahko le zgrozimo in si velik del krivde za naše današnje kolektivno vedno bolj bedno življenje, pripišemo kar sami sebi in naši politikantski ter ideološki zaslepljenosti in naivnosti. Vsa ta leta so z nami manipulirali domači politiki in strankarske elite, razni domači in tuji finančni, ekonomski in pravni strokovnjaki, ki so se na koncu izkazali v podobah velikih nevednežev, brezobzirnih koristoljubcev ter pokvarjencev in kriminalcev v belih ovratnikih. Očitno so naši slovenski politično ekonomski mafijci presegli vse razumne meje in tako postali vedno bolj hudo moteči celo za svoje dotedanje zunanje mentorje, svetovalce in "prijatelje", ki so jim kar precej časa z raznimi političnimi in ideološkimi manevri krili hrbte ter reševali kožo in jim tako omogočili nevarno širok razmah. Pajdašenje politike in kriminalcev je najnevarnejša sprega, ki ji brez zelo močne podpore osveščene javnosti tudi preiskovalni in sodni organi ne morejo tako zlahka do živega.

Vse to kar ste kdaj gledali v raznih dobrih filmskih kriminalkah se nam že nekaj let dogaja pred očmi na našem državnem dvorišču. Kriminalci so v zaporih, pa tam v resnici sploh niso. Imajo privilegije o katerih njihovi "kolegi" v sosednjih celicah lahko le sanjajo in ohranjeni so jim prav vsi zvodi vodenja ter upravljanja z aktivnostmi organizacije "naša stvar". Tončka, ki so ga ujeli s kilogramom "trave" in ga obsodili na zaporno kazen, držijo strogo po pravilih služenja zaporne kazni. Pepiju in Franciju, ki sta kot politik in gospodarstvenik na rob bankrota spravila celotno državo in v bedo pahnila na tisoče ljudi, pa so dovoljeni razni privilegiji in iz zapora smeta celo preko svojih posrednikov s svojo kriminalno raboto nadaljevati. Dovoljeno jima je tudi vplivati na to kateri sodnik ali sodnica jima sme soditi in kateri ne, kateri tožilec vložiti obtožnico ali katera tožilka v njunem primeru tega ne sme. Ker bi naj bila "zelo pomembna" se celoten pravosodni sistem od okrožnega pa tja do ustavnega sodišča ukvarja le z njima in njunimi pravnimi, političnimi ter še kakšnimi manipulacijami in ob tem prav vsi na ves glas kričijo, da smo v državi pred zakonom vsi enaki. Bili smo v Sloveniji celo že tik pred tem, da bi del slovenske akademske pravne stroke bil pripravljen dokazati in zagovarjati, da je našo vlado mogoče voditi tudi iz zapora in jo sme voditi zapornik, ker pač nikjer in v nobenem pravnem dokumentu izrecno ne piše, da to ni mogoče. To dilemo okrog vodenja vlade so potem z veliko več modrosti ter zdrave pameti od vse slovenske akademska pravne stoke skupaj, presekali volivke in volivci. Ni pa jim uspelo razrešiti dileme ali je zapornik lahko poslanec v državnem zboru. Pa smo ponovno tam, ko ta ista stroka sedaj naklada, da so eni lahko, drugi pa seveda ne. Razumete kaj od tega? Ne trudite se, ne bo vam uspelo, ker to je slovenska akademska pravna stroka!

Naivna in že prav diletantska pogoltnost predstavnikov raznih slovenskih političnih, cerkvenih, gospodarskih in finančnih elit in posameznikov seveda ni mogla ostati neopažena, da ne bi vzbudila  interesa in zanimanja raznih tajnih služb s katerimi je tudi mala Slovenija kar prestreljena. Vse te tuje tajne službe pa svojih zapažanj in ugotovitev seveda ne pišejo v poročila, da bi jih potem arhivirali, temveč jih dnevno pošiljajo političnim in oblastnim organom ter državnim predstavnikom svojih držav. Dokler so bili grehi slovenskih političnih prijateljev v "mejah še nekako sprejemljivega" in so jih lahko z njimi izsiljevali, si jih na ta način pokorili ter podredili, so jim ščitili hrbte ter z raznimi pravnimi, ekonomskimi, političnimi, ideološkimi, politikantsko demagoškimi in drugimi manevri tako odvračali pozornost slovenske in tuje javnosti, pa tudi medijev, pravosodnih in preiskovalnih organov ter manjšega dela slovenske "poštene" politike od tega kar se v resnici v ozadju dogaja.

Potem pa se je zgodilo to kar bi se zgoditi že zdavnaj moralo. Očitno so politični in oblastni krogi zunaj Slovenije in predvsem v EU spoznali, da se ta zgodba ne more dobro končati in so dali zeleno luč za ukrepanje in se tako odrekli svojim, do tedaj zelo koristnim in zvestim slovenskim "prijateljem". Kot po nekem čudežu so se iz zimskega spanja prebudili preiskovalni organi, tožilstva ter sodišča in začela se je velika čistka. Sprožati so se začeli sodni postopki, polniti zaporniške celice, odvzemati se je začelo celo nekaj malega premoženja obsojenih za kriminalna dejanja, pripad vedno bolj strokovno spisanih  obtožnic na sodišča se je iznenada zelo povečal in se še povečuje. Operacija čiščenja Slovenije se je najprej začela pri najbolj naivno pogoltnih gospodarstvenikih in potem počasi nadaljevala vse do srčike nevidne slovenske organizacije "naša stvar" ali po italijansko Cosa Nostra.  Ne, oznaka tega kar se je v Sloveniji v zadnjem desetletju in še kakšno leto dogajalo ni pretirana, prej nasprotno. Slovenska "naša stvar" je v prav vseh doktrinah delovanja in uspešnosti funkcioniranja krepko nadgradila sicilijansko mafijsko izkušnjo in jo v svoji učinkovitosti tudi daleč presegla.

Takoj, ko so glavni šefi te nevidne organizacije "naša stvar" spoznali, da se roka pravice hudo nevarno približuje njim samim, so skušali aktivirati zunanje politične, ideološke, kapitalske in finančne dotedanje prijatelje, svetovalce in zaveznike ter so bili za rešitev svoje kože pripravljeni zastaviti celo državo Slovenijo z vsemi njenimi državljankami in državljani vred.. Na pomoč so klicali zloveščo Trojko in v tujini dokazovali kako je njen prihod nujen ter v neformalen inšpekcijski nadzor političnih in ideoloških razmer v državi Sloveniji so vabili razne politikantske komisije iz EU. V tujini so razglašali, da je država Slovenija tik pred bankrotom in želeli tako prestrašiti mednarodne finančne in gospodarske institucije ter v državi neprestano ustvarjali vzdušje izrednih razmer. Masovno so producirali prav bebave politično ideološke propagandne filmske in druge zmazke ter jih razpečevali predvsem po Evropskih državah in na koncu so bili pripravljeni sprožiti celo državljansko vojno v Sloveniji in tako morebiti doseči zunanjo intervencijo sil Nata. Organizacija Nato bi tako na  poziv nevidne organizacije "naša stvar"  preventivno posredovala v Sloveniji, da zaščiti ubogo ljudstvo in demokracijo ter človekove pravice  pred komunisti in komunizmom, ki naj bi se iznenada od nekod pojavili ter se razplamteli v novi grozeči rdeči revoluciji, ki ne ogroža le Slovenije, temveč kar celotno Evropo.

Zadnje parlamentarne volitve niso rešile Slovenije, temveč so njihovi rezultati in na njih temelječa nova prerazporeditev politične moči ustvarili pogoje, da morebiti Slovenija v nekem doglednem času končno le postane normalna evropska država. Sedaj je že očitno, da slovenska "naša stvar" nima več tako močnih zaveznikov v tujini. Seveda se tega še kako zavedajo tudi sami in tako ni pričakovati, da bi se kar predali in vdali v usodo. Če bo nova slovenska politična oblast želela podporo in razumevanje ljudstva ter od njega pričakovala, da pas zategne še za kakšno luknjo, potem bo nujno morala do temeljev uničiti "našo stvar", njene akterje vse po vrsti strpati v zapore in jim pobrati naropano in pokradeno premoženje.To je pravo sporočilo teh državnozborskih volitev. Da pa bo mogoče izvršiti ukaz ljudstva dan na teh volitvah, pa bo nova politična oblast morala zagotoviti predvsem mirno okolje za delo preiskovalnim, tožilskim in vsem sodnim organom ter vsem drugim organom in institutom pravne države. Posledice delovanja organizacijskega sistema "naša stvar" pa že nosi in bo v bodoče še veliko bolj nosilo ter plačevalo ljudstvo. Rep organizacije "naša stvar" bo še kar nekaj časa opletal in posamezne zavedene in zmanipulirane skupine njihovih privržencev bodo še prižigale sveče, demonstrirale in nosile transparente s slaboumnimi sporočili, njihove organizacije in vidni predstavniki teh bodo še poskušali manipulirati in zavajati doma ter v tujini in iskali se bodo novi morebitni zavezniki ter rešitelji. Prišel je torej neizbežen čas, ko se bomo državljanke in državljani države Slovenije morali osvoboditi izpod jarma nekaterih naših vsiljenih in samooklicanih osvoboditeljev in njihovih vernikov organiziranih v slovensko "našo stvar".

IDS ima priložnost postati politična stranka za prihajajoče čase!

Edino pravo presenečenje tokratnih državnozborskih volitev v Sloveniji je izredno dober volilni rezultat koalicije strank Združena levica katere članica je tudi Iniciativa za demokratični socializem ( IDS ).

Volivke in volivci v Sloveniji so prepoznali veliko priložnost in lepo število svojih volilnih glasov namenili novi politični stranki, ki jim je ob mladostni zagnanosti ter ideološki in politikantski neobremenjenosti, ponudila novo priložnost in nova upanja, da bi pa njihova bodočnost morebiti le lahko bila svetlejša in prijaznejša. Na slovenskem političnem nebu je zažarela nova zvezda upanja in njen sij bo toliko močan kolikor bomo vanjo ter ljudi, ki jo predstavljajo, tudi verjeli , jim zaupali in jim poklonili svojo podporo.

Mladi po letih in srcu, vsi onesrečeni ter v bedo  in brezup pahnjeni slovenski kapitalistični tlačani in ekonomski sužnji so dobili svojo veliko priložnost in skromno upanje, da bi morebiti le lahko povrnili ukradeno bodočnost zase in za svoje otroke ter vnuke. Iniciativa za demokratični socializem ni le politična stranka, ki se je na tokratnih volitvah potegovala za vstop v Državni zbor, temveč je predvsem gibanje za človeka prijaznejšo in pravičnejšo družbo. Pridružite se jim lahko kot člani ali kot podporniki in seveda kot volivci, ki jim boste na kakih bodočih  državnozborskih ali prihajajočih jesenskih  lokalnih volitvah, poklonili svoj glas in tako podprli njihova prizadevanja za nujne spremembe v slovenski družbi, ki bodo zagotavljale temeljne človekove, socialne, delovne, izobraževalne, zdravstvene in vse druge pravice slehernemu članu slovenske družbe ne glede na njegov družbeni ali kakšen drug status.

Le želimo si lahko, da ta zadnji in obenem tudi prvi volilni uspeh stranke IDS, vodstva stranke in dobršnega dela članstva ne bo uspaval ter preveč zadovoljil in tako omrtvičil njihovih naporov ter nujnih aktivnosti za krepitev članske baze in ustanavljanja lokalnih odborov stranke IDS po celotni državi. Kot kaže zemljevid uspeha stranke IDS, so uspeli prepričati zavidljivo število volivk in volivcev na zahodnem delu države in jih sedaj čaka težka ter mukotrpna naloga nekaj podobnega doseči tudi na drugi, vzhodni ter predvsem severovzhodnem delu države. Torej tam kjer so demografske, socialne in druge družbene zadrege prebivalstva največje in njihove eksistenčne razmere najslabše. Ta del severovzhodnega volilnega telesa se je na tokratnih volitvah  sicer res že v dobršni meri osvestil in se odmaknil od dosedanje relativno množične podpore desnim strankam ( predvsem SDS ) in množično glasoval za Cerarjevo SMC. Svoje priložnosti za kadrovsko krepitev članstva in ustanavljanje svoje mreže na terenu severovzhodnega dela države pa bi morala stranka IDS iskati predvsem v urbanih sredinah kot so mesta Maribor, Ptuj, Lenart. Gornja Radgona, Ormož, Ljutomer, Murska Sobota in Lendava. Težka in zahtevna politična ter organizacijska naloga, ki pa jo bodo vodstvo in aktivisti stranke IDS morali opraviti, ker, kot sami pravijo ter so v svojih strankarskih dokumentih tudi zapisali, je institut politične stranke le njihovo organizacijsko in pravno orodje za doseganje političnih ciljev in nujnih družbenih sprememb in IDS v svojem bistvu ostaja predvsem ljudsko gibanje za osvoboditev ljudi iz neizprosnega, zatiralskega in vse bolj za težave ljudi neobčutljivega  ter že prav vulgarno uničujočega neoliberalnega objema.

Koalicija Združena levica je bila prava odločitev za tokratne državnozborske volitve in zagotovo tudi še za jesenske lokalne volitve. Ni pa to trajna ali dalj časa trajajoča forma delovanja prav nobene od v koalicijo pridruženih političnih strank in civilno družbenih skupin. Ta koalicijska oblika bo v bodoče lahko služila za določena programska skupna nastopanja, ne bo pa mogla zadovoljiti vseh potreb, želja in ambicij posameznih političnih strank kot zagotovo tudi ne pričakovanj ter zahtev volivk in volivcev. Star pregovor pravi, da se železo kuje dokler je vroče. Verjamem, da se vodstvo stranke IDS vsega tega zaveda in da bo sočasno s svojimi odmevnimi nastopi poslancev v Državnem zboru ter političnim delom na terenu uspelo pritegniti potrebno pozornost državljank in državljanov ter si pridobiti novih članov in podpornikov in ustvariti svojo strankarsko organizacijsko strukturo po celotni Sloveniji ter sočasno ohraniti tudi značaj ljudskega gibanja.

Fotografija tega tedna!

Tokrat povsem brez komentarja, ker zanj ni prav nobene potrebe.

WikiLeaks, Anonymous, Bitcoin  and the First Amendment Revolution

Še pomnite, nekoč tovariši in danes gospodje?

4. julij je bil nekoč praznik - Dan borca. Danes so seveda novi časi in ni več komunistov in  tovarišev, ki so preko noči postali gospodje in veliki Evropejci. Pa jim ta preko nočna transformacija niti ni delala velikih težav, ker so bili pred tem veliki Jugoslovani in so vedeli kako se prav in hitro obrniti, da boš ob pravem času v pravo smer obrnjen. Ni več partijskih sestankov, ker danes hodijo vsi k svetim mašam. Po nasvete državni in lokalni politiki  ter drugi pomembneži ne tekajo več na republiški ali občinske partijske komiteje, temveč dobijo danes vsa potrebna navodila in napotila kar na škofijah in v župniščih. Ker tudi borcev skoraj več ni, je tako odpadla tudi potreba po tem prazniku. Nekateri bi ga sedaj sicer radi nadomestili z dnevom domobrancev, pa jim nekako prav ne uspeva.

Ni tudi več nekdanje države Jugoslavije in ne Socialistične republike Slovenije. Ukinjeni so bili delavci samoupravljavci in bili uvedeni delavci kapitalistični tlačani. Takrat, v tistih starih socialističnih časih, so slovenski republiški politiki tekali po državniška navodila v Beograd in tam smeli celo kaj povedati, predlagati ali se celo s čim ne strinjati. Danes naši slovenski politiki pridno  tekajo v Bruselj, Berlin ali Pariz in tam seveda ne smejo nič kaj veliko govoriti, predlagati ali zahtevati. Hodijo tja le po ukaze in zapovedi ter potrjevanje svojih zavez, ki jih potem doma pridno uresničujejo. In da bi se dokazali ter si zaslužili milosten nasmešek in pokroviteljski trepljaj po ramenu, od naših novih EU gospodarjev, vse to potem doma v deželi še krepko nadgradijo in zaostrijo.

Tudi nič več ne velja tista parola, da je vera opij za ljudstvo, ker je danes vera in to tista edino prava rimo katoliška, postala uradna in državna. Slabo se ti je nekoč pisalo, če si kaj bentil preko takratne komunistične stranke in njene ideologije ali njenih vidnih predstavnikov in enako slabo se ti danes piše, če si dovoliš kaj ugovarjati ali celo kritizirati nezmotljivo sveto katoliško cerkev, njene nauke  ali  njene posvečene predstavnike. Imajo pa oboji le nekaj skupnega. Stari in pravi ter novi in spreobrnjeni komunisti so zapravili ter v bankrot spravili najprej staro in potem še to novo državo in vrhuška slovenske RKC je na popolnoma enak način in po načelih enake doktrine, v sramoto in v bankrot spravila svojo cerkveno institucijo. Posledice grehov pogoltnosti in nesposobnosti obojih pa vedno pridno plačujejo slovenski, stalno bolj revni, lačni, goli in bosi, državljani in državljanke ter verniki in vernice. Moj, že zelo vidno vsega naveličan in tudi vedno bolj besen, znanec na vse to ugotavljanje le zamahne z roko in skozi zobe sikne: isto s....e, le drugo pakovanje!

Pridružili se jim bodo še drugi!

Na fotografiji vidimo le štiri visoke politike iz različnih držav, ki so padli v kolesja svojih nacionalnih pravosodij. Zanimivo je, da so prav vsi desno in zelo neoliberalno usmerjeni. Dva od teh sta že za rešetkami, eden bi tam sicer moral biti, pa so ga zaradi starosti pustili, da svojo kazen odsluži s svobode. Četrti pa ima vse možnosti, da se pridruži tistima dvema, ki svobodo že opazujeta skozi rešetke.

Pa to še zdaleč niso vsi evropski politiki, ki so se ali se v bližnji prihodnosti bodo zaradi barabij znašli pred pravosodnimi organi svojih držav in mnogi potem  verjetno tudi za zapahi. Veliko evropskih in svetovnih voditeljev pa bi se zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu že zdavnaj moralo znajti pred mednarodnimi pravosodnimi organi in odgovarjati za svoja dejanja. Kar nekaj takšnih je v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in še nekaterih drugih državah EU. Da voditeljev držav v Afriki, na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu niti ne navajam. V pravno politično floskulo, da so pred zakonom vsi ljudje enaki, tako verjame vedno manj "navadnih" državljanov in državljank. Ob tem pa nam v Sloveniji še vedno odzvanjajo v ušesih besede nekdanje državne tožilke in takrat, ko jih je izrekla, poslanke v Državnem zboru ter danes žal že pokojne gospe Zdenke Cerar, ki je povedala nekako takole: "na žalost vsaka svinjarija še ni kaznivo dejanje"! Seveda ni, ker zakone pripravljajo in poskrbijo, da so takšni po njihovi meri ter njihovih potrebah, potem tudi sprejeti in v praksi uveljavljeni, prav ti gospodje s fotografije in njihovi politični ter oblastni sopotnik in zavrti ali zavedeni in zmanipulirani pristaši, ob izdatni podpori intelektualnih slabičev in pokvarjencev, ki v državi predstavljajo pravno in druge stroke. Tako lahko sedaj prav vsi vidimo kako se v praksi uresničuje znan rek, ki pravi: pravo je moč in moč je pravo! Politične, kapitalske in intelektualne elite v družbi imajo moč nad ljudstvom, oblastnimi in drugimi institucijami države ter predvsem nad represivnimi organi države in tako potem svojim interesom ter ciljem prilagajo veljaven pravni red ( ustavo in zakone ) s katerim potem svojo oblastno moč le še krepijo in utrjujejo.

Prav v nobeni državi iz katerih so gospodje na gornji fotografiji, ki jih je doletela roka pravice ali pa se jim bo to kmalu dogodilo, potem njihovi pristaši ne zganjajo po ulicah glavnega mesta fašistoidnih manifestacij, ne hodijo čredno prižigat sveč pred sodišča ali ne stražarijo pred zapori in ne rušijo lastne države in njenega pravosodnega sistema. Prav nikjer, razen seveda v demokratično nedonošeni Sloveniji, na pranger javno ne nabijajo preiskovalnih organov, tožilcev in sodnic ter sodnikov in tako ne postavljajo pod vprašaj demokratičnega ustroja države in ne rušijo civilizacijskih pridobitev izborjenih skozi pretekla krvava in travmatična stoletja. Tega ne počnejo danes niti več v Srbiji in tega seveda ne počnejo niti na Hrvaškem, da Italije in Francije niti ne omenjamo.

V Sloveniji smo prav v zadnjih mesecih, ko sta se nam zaradi nesposobnih politikov na oblasti in njihovih bolestnih osebnih in kolektivnih ambicij ter neodgovornosti, nenadoma zrušila tako zakonodajna kot tudi izvršna veja oblasti, sedaj ostali le še s tretjo pravosodno vejo oblasti. In nanjo so sedaj usmerili vse topove, da bi padla tudi ta in bi se država zrušila sama vase. S tem bi nastale prav idealne razmere za nastanek družbenega reda, ki bi po napovedih in programih tistih, ki bi ga želeli uveljaviti, vseboval kar veliko zelo prepoznavnih fašističnih elementov. In to celo nekateri od zunaj in celo iz samega parlamenta  EU podpirajo evropski desničarji ter njihove organizirane politične združbe. Tako se navadna državljanka in državljan Slovenije, ki se jima um zaradi izredne desničarske propagande še ni do kraja pomračil, sedaj sprašujeta ali se je popolnoma zmešalo tistim tam v EU parlamentu ali pa dobršnemu delu slovenskih državljank in državljanov? Verjetno se ni zmešalo nikomur, temveč je to le napoved novega nastajajočega družbenega reda, ki ga postopoma uvajajo desničarske politične sile v EU in začetek konca demokracije kot smo jo doslej poznali ter temeljite reforme doseženih človekovih in predvsem delavskih pravic. To napovedano novo se lahko imenuje v bodočnosti kakor koli bo pač nekomu takrat ustrezalo. V preteklosti pa se je to preprosto imenovalo fašizem.

Še ne tako dolgo nazaj so preproste državljanke in državljani verjeli znanim in cenjenim profesorjem in doktorjem zgodovine, ekonomije, prava in drugih družbenih ved in jim vedno, ko so jim ti želeli kaj sporočiti in kaj pametnega povedati, tudi pozorno prisluhnili. Sedaj že nekaj časa ni več tako, ker so tudi najbolj preproste državljanke in državljani prepoznali, da so mnoge gospe in gospodje profesorji in doktorji zgodovine, ekonomije in prava, ki jih dnevno nagovarjajo preko TV in drugih medijev, čisto navadni ideološko politični manipulanti. Iz stroke delajo orodje za poneumljanje in zavajanje ljudskih množic v korist posameznikov ter političnih, kapitalskih in drugih privilegiranih elit. S tem delajo ogromno škodo ne le strokam, v imenu katerih se predstavljajo, temveč celotni družbeni skupnosti in tudi sami sebi, ker jih vedno več ljudi sploh ne jemlje resno in ne zaupajo ter ne verjamejo več niti tistemu kar lahko vidijo ali otipajo. Stanje duha v neki družbi se ocenjuje predvsem po tem koliko so posamezne družboslovne stroke in njeni najvidnejši predstavniki v službi ljudstva, demokracije, človekovih pravic in drugih postulatov sodobnih civilizacijskih pridobitev. Takoj ko ljudstvo spozna, da so stroke s svojimi najbolj vidnimi predstavniki postale dekle in hlapčiči posameznih politik, ideologij, političnih, kapitalskih in drugih elit ter njihovih interesov, je to znak za alarm in radikalno ukrepanje. Med svobodo ter demokracijo na eni strani in diktaturo na drugi, je mnogo krat zelo tanka in zelo občutljiva meja, ki jo je potrebno skrbno varovati in negovati ter biti zelo občutljiv pri poskusih njenega premikanja ali spreminjanja. Prav vsi bi se morali zavedati, da je pot v diktaturo zelo kratka. Nazaj v demokracijo pa trnova, težka, največkrat krvava in hudo boleča.

Predvolilne politično ideološke orgazmične slasti slovenskih državljank in državljanov!

Misel, ki nekako ne spada v današnji čas, ko se dobršen del državljank in državljanov nahaja v prav zaskrbljujočem in globokem, skoraj že kar v patološkem, političnem ter  ideološkem orgazničnem stanju. Tresejo se, preklinjajo, se spakujejo, grozijo in bi se mnogi tudi stepli, govorijo in pišejo neumnosti ter sploh počnejo še veliko tega česar v normalnih razmerah od njih sploh ne bi pričakovali.Zanimivo je, da se po vsem tem cirkusu večina njih tudi sramovala svojih dejanj ne bo in mnogi jih bodo celo razglašali za domoljubna. Narobe svet!

Že pred začetkom te volilne kampanje sem na teh straneh zapisal, da če želite ostati normalni, glejte na TV nogomet ali oddaje narodno zabavne glasbe ter kaj temu podobnega in takoj preklopite kanal, ko vam ponudijo razna politična soočenja, intervjuje in druge oddaje v katerih nastopajo slovenski politiki, ekonomisti in sedaj še pravniki, ki so se tudi pridružili tej vsesplošni družbeni histeriji in prav vsi skupaj delajo veliko sramoto stroki katere predstavniki naj bi bili ter seveda tudi sebi.

Sedaj očitno mnogim ni več pomoči. Volitve bodo minile in potem bo nastopil čas poorgazmičnega počitka in globokega dihanja ter zavedanja, da je bilo uživanje precej kratko, zelo naporno in hudo vzburjajoče. Ker na tem svetu ni nič več zastonj, bodo tudi tokrat začeli prihajati računi za kratke in vzdihov polne trenutke, ki so vam jih privoščili vaši svobodni in zaprti politiki ter političarke. Potem vas bodo vaši izvoljeni politični maliki ponovno vrnili k vašim kupom neplačanih položnic, lačni, goli in bosi deci, in se boste ponovno postavljali v vrste pred skladišči Rdečega križa, Karitasa, Zveze prijateljev mladine in drugih dobrodelnih organizacij. Začeli boste ponovno z obiski zavodov za zaposlovanje, če bi bilo kje kakšno delovno mesto za vas ter vsem ostalim in že ustaljenim vsakodnevnim opravilom značilnim za novodobne slovenske kapitalistične tlačane in intelektualne sužnje. Vi ste z opravljenimi volitvami svoje politično ideološke orgazmičnne slasti izživeli in sedaj je prišel čas, da si enako lepe trenutke uživanja smejo privoščiti političarke in politiki, ki ste jih izvolili. In seveda tudi tisti, ki ste jih mogoče celo pomagali spraviti iz zapora. Vam je bilo dovoljeno živeti v času čarobne omame, v katerem ste smeli iz sebe delati bedake in vam tega nihče ni zameril, le dober mesec dni. Vaši izvoljeni  izbranci bodo imeli priložnost v takšnem lepem in čarobnih privilegijev ter ugodnosti in politično ideoloških orgazmičnih užitkov polnem času, živeti kar cela štiri leta. Razlika med vami in njimi bo tudi v tem, da ti ne bodo delali bedakov iz sebe, temveč še nadalje  iz vas.

Mora pa menda le biti hudo prijeten občutek, ko si prepričan, da prav vsi slovenski politiki cel mesec ponižno jedo grižljaje s tvoje roke. Po volitvah pa boste vi kar cela štiri leta jedli drobtinice iz njihovih rok in še to le tiste, ki se jim bodo izmuznile med prsti in padle na tla. Očitno se mnogim splača za ta predvolilni mesec navideznih užitkov in lažnega občutka pomembnosti, zabarantati kar cela naslednja štiri ali celo več let svojega življenja. Pa se res? Že bežen pogled na sezname ljudi, ki se vam ponujajo bi vas moral strezniti in v vaših sivih celicah bi morale začeti utripati prav vse opozorilne lučke. Da prav množice patoloških oslarij, ki vam jih preko TV in drugih medijev pošiljajo predstavniki političnih strank niti ne omenjam. Če vse to še ni dovolj, da bi začeli razmišljati s svojo glavo in se zavedli svojega nemogočega položaja ter tega za kakšne velike tepce vas imajo vaši ljubljeni politiki, potem se pa vsaj potrudite ponovno sešteti svoje mesečne prihodke in od njih odbijte vse mesečne obvezne odhodke. Če tudi to ne pomaga, potem pa vam res ni pomoči in bi vam bilo potrebno takoj odvzeti opravilno sposobnost.