Slovenija, dežela lačnih otrok!

Pred časom sem na teh straneh o problemu lačnih otrok v Sloveniji že pisal. Pisali so tudi slovenski mediji in v slovenskem parlamentu ter njegovih odborih se je o tem nekaj govorilo in po zatrjevanju vlade naj bi z nekaj ukrepi bil ta problem rešen. Kar nekaj časa smo o  slovenskih lačnih otrocih slišali le še občasno v akcijah doniranja za plačilo malic in kosil otrokom. Tema za medije ni bila več zanimiva in o tem niso pisali. Molčali so tudi ravnatelji osnovnih šol in molčali so drugi delavci na šolah od psihologov do socialnih delavcev in učiteljic. Tudi sam sem naivno verjel, da smo v Sloveniji uspeli to narodovo sramoto preseči in da vsaj v osnovnih šolah lačnih otrok več nimamo. V ušesih pa so mi ves ta čas še zvenele besede poslanca SLS Romana Žvegliča, ki jih je izrekel na odboru državnega zbora, da s tem, ko bomo nahranili otroke v šolah ne bo veliko rešenega, ker bodo doma potem še dalje lačni. Torej naj bodo lačni tudi v šoli.

Ko pa so sinoči na TV prikazali primer okrutnega psihičnega šikaniranja osnovnošolskih otrok na osnovni šoli v Celju, pa se mi je prav stemnilo pred očmi. Čeprav sem v zadnjih letih v tej nesrečni državi doživel že veliko kaj za kar sem nekoč bil prepričan, da se v Sloveniji ne more dogoditi, me je sinočnje poročanje o tem dogodku res krepko potreslo. Prav v zrak pa sem skoraj poletel, ko je ravnateljica te šole v TV kamero še neobčutljivo bleknila, da to nasilje izvajajo že osem let in da je učinkovito in v tem njihovem sistemu kontrole otrok ne vidi nič spornega. Se je ženska sploh zavedala kaj že osem let počne z otroci v javni šoli? In prav nikomur od njenih sodelavk in sodelavcev na šoli se vseh teh osem let ni posvetilo kaj počnejo in se je vsem to zdelo kot nekaj normalnega in sprejemljivega? Res nikogar med zaposlenimi na osnovni šoli ni bilo, ki bi ga kot pedagoga in humanističnega delavca vsaj malo zapekla vest in bi vsaj anonimno o tem početju obvestil ministrstvo za šolstvo, varuhinjo človekovih pravic, informacijsko pooblaščenko in slovenske medije? Če je to res, potem je skrajni čas, da minister za šolstvo posveti veliko več pozornosti razmeram v slovenskih osnovnih šolah in pred takšnimi pedagoškimi delavci zavaruje otroke.

Če bi sam bil minister za šolstvo, bi že danes bila ravnateljica Nevenka Matelič Nunčič bivša ravnateljica. In ne le ona, temveč bi bilo potrebno skupaj z njo s šole odsloviti vsaj še psihologa in socialnega delavca. Kritika pa gre tudi na račun brezsrčnih in egoističnih staršev, ki so sedeli v organih šole, vse to vedeli in o tem baje celo nekajkrat razpravljali in vseh osem let prav ničesar storili. Si lahko zamislimo primer, da je pred osmimi leti v šoli mali osnovnošolček iz socialno šibke družine dobil tega piskača in ga je ta spremljal ter označeval potem vsak šolski dan vseh osem let? Vsi našteti naj se svojih dejanj ter aktivnega ali molčečega pristajanja na  tako okrutno  psihično in socialno zaznamovanje ter diskriminacijo nemočnih in nesrečnih otrok, ki niso prav nič krivi, da so se rodili v socialno šibkih družinah, zelo sramujejo. Res, sram naj vas bo!

Sramovati pa bi se moral tudi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, ki vodi resor v katerem se dogajajo takšna necivilizirana, nehumana in tudi povsem nepedagoška psihična nasilja nad nemočnimi otroci v slovenskih javnih osnovnih šolah. Se bo tudi tokrat minister dr. Jernej Pikalo najprej zatekel h kakšnim komisijam ali inšpekcijam, katerih edina naloga bo, da reševanje problema časovno zavlečejo in  ugotovijo že ugotovljeno ter tako omilijo bes slovenske občutljive javnosti? Bodo tudi tokrat, kot v mnogo drugih dosedanjih podobnih primerih, najprej prikrito zaščitili ravnateljico ter nekaj njenih najodgovornejših brezčutnih sodelavcev in sodelavk in o zaščiti nemočnih ter socialnemu ter psihičnemu diskriminiranju izpostavljenih otrok namenili le veliko praznih besed in lažnih obljub? Gospod minister dr. Jernej Pikalo, tokrat ni na preizkušnji le vaša verodostojnost in ministrska opravilna sposobnost, temveč je na preizkušnji tudi verodostojnost politične stranke, ki vas je kandidirala in nenazadnje tudi celotne vlade katere član ste. Po vaših hitrih ter odločnih dejanjih v korist ter zaščito nemočnih in nesrečnih otrok bomo sodili vas, stranko in celotno vlado in ne po plohi praznega besedičenja ter razmetavanja z obljubami.

So morebiti slovenski vladi v Bruslju priporočili, da morajo tudi osnovnošolski otroci prispevati svoj delež z odrekanjem v naporih za stabilizacijo razmer v državi? Poslankam in poslancem v slovenskem parlamentu pa dobrohotno priporočilo, da naj vsaj polovico svojega časa, ki ga sedaj posvečajo neumnostim in nekoristnim politikantskim ter ideološkim nakladanjem, posvetijo socialnim, ekonomskim in drugim za življenje ljudi v tej deželi zelo pomembnim področjem. Počasi vas bomo namreč imeli res že krepko preko glave. Življenjska doba državljank in državljanov Slovenije ne traja tisoč let, da bi tako imeli čas za preživljanje posledic vaših neumnosti in nesposobnosti. Mi želimo v tej državi mirno ter normalno živeti, rojevati otroke, jih vzgajati in šolati ter jih na pot njihovega samostojnega življenja usmerjati danes in tukaj in ne v neki nedoločni ter daljni bodočnosti ali celo v kakšnih nebesih. In povejte to tudi tistim tepcem v Bruslju ter v OECD-ju.