Boris Štefanec, kaj ti je bilo tega treba?

V Sloveniji prav nobena kadrovska izbira na pomembnejše politične ali strokovne funkcije ne mine brez viharja. Nisem prepričan, da se je murskosoboški odvetnik Boris Štefanec, ki ima za sabo kar lepo pravno kilometrino, tega tudi zavedal, ko se je prijavil za mesto predsednika Protikorupcijske komisije ( KPK ). Za odločitev, da stopiš v Klemenčičeve čevlje in nadaljuješ pot tam kjer je on končal, moraš imeti res kar precej hrabrosti in dobršno mero samozavesti in zelo močno varovano zaledje. Ne le zaradi narave dela samega, ki ga kot predsednik in član KPK opravljaš, temveč predvsem ali skoraj izključno zaradi javnega interesa in še posebej zaradi velike množice prikritih interesov v slovenskih političnih, gospodarskih, finančnih in drugih elitah. Politična, gospodarska, finančna, medijska, kulturna in še kakšna Ljubljana, je kot center državne oblastne, finančne, medijske in politične moči gnezdo, ki zelo nerado v svojo sredo sprejme nekoga iz periferije. Če pa se komu že uspe vriniti, pa se mora hitro in v popolnosti takoj pokoriti ali pa ga prav grdo izpljunejo tja od koder je prišel. V tem se prav nič ne razlikujejo levi od desnih ali rumeni od rdečih ter ostali vseh drugih barv in političnih ter ideoloških prepričan s katerimi se za potrebe slovenske javnosti mažejo. Ker pomembni so le interesi in koristi posameznih v Ljubljani zarejenih elit, ki so vsem popolnoma enaki in se v tem med sabo prav nič ne razlikujejo. Ni pa nepomemben tudi geografski pedigre nekega kandidata, ki zbere pogum, da se poteguje za kako pomembno državno ali drugo funkcijo v kateri od institucij s sedežem v Ljubljani.

Kdaj in zakaj se je odvetnik iz Murske Sobote Boris Štefanec sploh odločil, da bo kandidiral za predsednika KPK mi ni znano in iz medijskih zapisov tega tudi ni mogoče razbrati. Ga je morebiti kdo celo nagovoril, da naj se prijavi??? Ga je to sploh kdo vprašal? So pa danes tako desni kot tisti, ki naj bi bili levi mediji, prav orkestralno enotni v napadih, diskvalifikacijah in poniževanjih novo izbranega predsednika KPK Borisa Štefaneca. Pregledal sem vse spletne strani včerajšnjih in današnjih objav na to temo in enega samega pozitivnega komentarja ali novinarskega prispevka nisem uspel najti v katerem bi o Borisu Štefanecu bilo moč prebrati vsaj kaj malega pozitivnega. Takoj se mu je odrekel celo predsednik države Boris Pahor, ki ga je pred dvema ali tremi dnevi na mesto predsednika KPK imenoval. Med vrsticami njegovih izgovorov in opravičevanj lahko sedaj razberemo, da je bil revež prevaran, da so mu kandidata za predsednika KPK prav grdo podtaknili in da ni imel druge izbire kot da stori to kar je pač storil in Štefaneca imenoval. Res neverjetno!

Še pred tremi ali štirimi dnevi o odvetniku Borisu Štefanecu, razen tega, da v Murski Soboti res obstaja odvetnik s takšnim priimkom in imenom, nisem vedel prav ničesar, čeprav sem bil prepričan, da poznam skoraj vse murskosoboške odvetnike z malo daljšim stažem. Pa to seveda ni njegova krivda, temveč moja, ker se kot hudič križa izogibam poslom in situacijam v katerih bi imel opravka s sodišči kjer bi se moral srečevati ter spoznavati s sodniki, tožilci in seveda odvetniki. No danes o njem vem veliko, celo že preveč. Vem na primer, da je nek neznan in anonimen odvetnik iz Murske Sobote, da je še do pred nekaj dnevi plačeval članarino stranki PS, da verjetno ne govori angleško, prebiramo že o javno izraženem dvomu, da mu v postopkih, ki tečejo pred komisijo ali sodiščem in zadevajo primere Zorana Jankoviča ni mogoče zaupati, pa vse do tega, da ne deluje dovolj strokovno avtoritativno in celo, da je pri njem mogoče zaznati odsotnost znakov  karakterno močne osebnosti. Prav vsi mediji pa so si tudi enotni v tem, da mora takoj odstopiti, čeprav svoje nove pisarne v kateri naj bi delal, sploh še ni videl. Med kritikami, ki letijo te dni nanj, manjka le še tista skrbno prikrita v ozadju, da Boris Štefanec za predsednika KPK ni primeren tudi zaradi tega, ker pač njegov družbeni pedigre nima korenin v kakšni od vplivnih ljubljanskih elit. Če se Štefanec ne bo v nekaj dneh odločil in res odstopil, nisem prepričan, da se kakšnemu ljubljanskemu medijskemu jurišniku v besu in ihti ne bo v dneh, ki sledijo, tudi kaj takšnega še zapisalo.

Nekdo je tudi zapisal, da Boris Štefanec mora takoj odstopiti, ker pa tokrat ne gre več le zanj, temveč gre za vprašanje verodostojnosti in celo obstoja KPK. Ker se je proti njemu sprožila tako enotna in orkestralno poenotena medijska in politična zarota v kateri so očitno dovoljena že skoraj vsa sredstva javne diskvalifikacije do osebnih poniževanj, si kaj podobnega menda smemo dovoliti tudi navadni državljani, med katere se seveda prištevam. Kaj pa če je imel tisti, ki je rekel, da tokrat ne gre za Borisa Štefaneca, temveč gre za KPK kot strah vzbujajočo institucijo, morebiti le prav? Bi bil torej lahko Boris Štefanec žrtev zaplotnih iger in hinavskih političnih špekulacij ter manipulacij tistih, ki so v postopku njegovega imenovanja kakor koli sodelovali in so skoraj vsi posredno povezani z močnimi ljudmi, ki so se znašli med mlinskimi kamni KPK? Prav nikogar med tistimi, ki so v tem nesrečnem cirkusu izbire predsednika in članov KPK sodelovali ne bi mogel izvzeti in zanj jamčiti, da je ravnal v dobri veri, pošteno ter strokovno in politično korektno. Vsi od predsednic in članov obeh komisij pa do predsednika države in verjetno še kopice tihih režiserjev iz ozadja, bi lahko imeli dovolj motivov, političnih in mnogo drugih resnih razlogov, da se delo KPK za daljši čas omrtvi ali celo popolnoma ohromi in ustavi.

Štefanec seveda ni bil ilegalni član stranke PS in bi takoj po njegovem imenovanju za predsednika KPK,  kakšen Leljak ali Omerza vdrla v arhive ter dosjeje PS in to razkrila tistim, ki so v njegovem imenovanju sodelovali ter slovenski javnosti. Člani obeh komisij so vse to že v samem postopku oblikovanja predloga zagotovo vedeli in res ne verjamem, da so ubogemu ter naivnemu predsedniku države Borutu Pahorju,  predlog imenovanja kar tako hinavsko podtaknili. Bi torej lahko v ozadju šlo za dobro premišljeno, organizirano ter izvedeno zaroto? Pisatelj Finžgar je v svojem znamenitem romanu Pod svobodnim soncem bogatemu trgovcu Epafroditu na jezik položil besede, ki jih je ta  izrekel godcu Radovanu: "tiho,zelo tiho govori, ker v Bizancu imajo tudi zidovi ušesa"! Zidovi pa imajo ušesa tudi v Ljubljani. Upajmo le, da imajo ti ljubljanski zidovi tudi usta in bodo čez čas spregovorili.

Borisu Štefanecu pa bi sam svetoval, da vso to ljubljansko politično in elitistično greznico nekam  pošlje in jih pusti, da se sami zadušijo v lastni politični ter spletkarski umazaniji. Vsega tega mu po vsem tem kar je v življenju že dosegel res ni treba. Pokojni Drnovšek je imel prav, ko je ljubljanskim političnim elitam prerokoval, da se bodo sami med sabo poklali. In to prav zadnjih nekaj let učinkovito počnejo.