Kopjači!

Kopjači so pustni lik, ki me izmed številnih, ki jih prav te dni lahko vidimo v Markovcih, na Ptuju in še kje, že od otroštva najbolj privlači. Zakaj me je prav ta skupinski lik tako zelo pritegnil sploh ne vem prav pojasniti. Mogoče me je pritegnila njihova oprava z zakmašnim gvantom ter klobukom, lento z barvami slovenske zastave ali z živobarvnimi trakovi okrašena kopja.

Lahko pa, da je mojo pozornost pritegnil njihov ubran, malce vojaško strumen ter poskočno plesni korak, mojstrovine s kopji ter prečudovit ples s kopji. Še najbolj prav bo, če zapišem, da verjetno kar vse od navedenega. Za kopjače, ki se jim na žalost namenja premalo pozornosti in so ob znamenitem kurentu, oračih, pokačih, rusah, dornavskih ciganih ter drugih tradicionalnih etnografskih likih kar malo zapostavljeni, velja, da so nekoč v preteklosti na porokah spremljali ženina od doma pa do matičarja in cerkve.

Vedno ko v živo ali preko TV spremljam kakšnega od številnih pustnih karnevalom, prav nestrpno čakam prihod kopjačev in sem potem kar malo razočaran, ker je običajno prikaz njihovega čudovitega nastopa tako hitro končan.

Poskušal sem na spletu najti kaj več o kopjačih, pa mi na žalost ni uspelo. Prav vesel bi bil, če bi etnografski strokovnjaki in tudi drugi, ki o kopjačih ter njihovem nastanku in sporočilu, ki nam ga prenašajo, kaj več vedo, temu kolektivnemu liku posvetili nekaj prepotrebne strokovne pozornosti in ga tako bolj celovito predstavili slovenski javnosti, ker si kopjači to res zaslužijo. V njihovih prečudovitih nastopih ni mesta za neokusne norčije, strašenje deklet in otrok ali kašne pustne vragolije. Njihov nastop je prava umetniška plesna predstava, ki le malo koga med številnimi gledalci lahko pusti ravnodušnega.