Zakonito že, moralno pa ne!

Pred dnevi so nekateri slovenski mediji poročali o "skrivnosti dami", ki je državna sekretarka na "nekem" ministrstvu in bi naj bila članica  širše vladne pogajalske skupine v pogajanjih s sindikati javnega sektorja o problematiki znižanja plač zaposlenim v javnem sektorju.

Na sestankih s predstavniki sindikata se je seveda "skrivnostna dama" in državna sekretarka ter vladna pogajalka zagotovo zelo zavzemala, da bi sindikalne predstavnike prepričala kako je rez v plače javnih uslužbencev nujen in se je pač v korist državnih javnih financ kdaj potrebno tudi čemu odreči ter se za kaj žrtvovati. Očitno je bila "skrivnostna dama" s svojimi kolegi in kolegicami v vladni pogajalski skupini uspešna, ker so sindikati pod pritiskom "argumentov" pač popustili in dogovor tudi podpisali.

Niso pa še takrat sindikati mogli niti slutiti kako nabrita je državna sekretarka in vladna pogajalka in tega takrat seveda niso vedeli niti tisoči tistih delavk in delavcev v javnem sektorju, ki so jim z doseženim dogovorom znižali plače. Danes za slovensko javnost "skrivnostna dama" in državna sekretarka na nekem ministrstvu, ki ji je seveda šef nek XY minister, ki je to postal kot politik koalicijske XY politične stranke, pa je prav v tistem času in ne da bi počakala na napovedano revizijo sodbe, ki jo je zahtevala vlada,  že na sodišče vlagala predlog za izvršbo, da bi si tako zagotovila izplačilo svoje tretje četrtine  denarne pravice z obrestmi seveda.

Ko sem vse to prebiral sem se spomnil znanega reka, ki ga bom malo parafraziral in bi tako lahko danes in v tem primeru glasil, da kar si lahko privoščijo politični in oblastni bogovi, ni nujno, da si lahko privošči tudi navadno delovno ljudstvo.  V nekem mediju so potem še zapisali, da ime "skrivnostne dame" ni pomembno in da je pomembnejša funkcija. Pa je res tako? Seveda ne, ker mesto državnega sekretarja je tako kot mesto ministra zasedeno po političnih merilih in kriterijih in je ob tem celo še vezano na mandat ministra. Torej ima javnost pravico vedeti za ime in priimek državne sekretarke, ki je kot članica vladnen pogajalske skupine pregovarjala s sindikati in pri tem prav egoistično v žepu držala figo. Drugim je jemala in se sočasno že pripravljala, kako bo pa sebi dala. Minister Virant pravi, da je njeno ravnanje zakonito. Seveda je. Ni pa moralno in prav o morali je ta isti minister Virant v teh zadnjih mesecih tako pogosto rad opletal in govoričil, ko je bilo potrebno obračunati s kom, ki mu ni bil po volji.

Pri politično nastavljenih državnih funkcionarjih pa je ob strokovnosti potrebno biti še kako pozoren tudi na njihovo moralno držo, ker bi morali biti s svojimi dejanji, ravnanji ter tudi odrekanji, če okoliščine to zahtevajo, vsem drugim za zgled. "Skrivnostna dama" kot namestnica "skrivnostnega ministra", ki skupaj vodita "skrivnostno ministrstvo" je lahko visoka državna uradnica ali kar koli pač že v državni upravi, ne more pa več biti državna sekretarka. Vsak državljan te uboge države, ki je kadar koli v svoji delovni praksi zasedal kjer koli vodilno ali vodstveno mesto bo to potrdil, Če želiš biti vodja in voditi, potem moraš najprej imeti ob strokovni še moralno avtoriteto in ljudje ti bodo sledili in vsi bodo uspešni.

Slovenska javnost tako ima pravico vedeti za ime te "skrivnostne dame", za ime njenega šefa ministra in ministrstva, ki ga vodita kot seveda tudi ime politične stranke iz katere minister prihaja. Kar nekaj telefonskih klicev sem moral opraviti, da sem se do teh podatkov dokopal in hvala ljubljanskim prišepetovalcem za informacije s katerimi so me obdarili. Vsi, ki ste o tem primeru v medijih prebirali, ste morebiti opazili kaj še posebej zanimivega v poročanju medijev? O primeru so v glavnem in še to prav previdno poročali le mediji, ki se jih deklarira kot leve, molčali pa so v glavnem tisti, ki naj bi bili desno usmerjeni in tako radi udarijo po vsaki, še tako mali, nezgodi ali šlampariji aktualne koalicije in vlade. Le zakaj tokrat te priložnosti niso izrabili? Že morajo za to imeti kak razlog.