Zakaj bi eden smel, drugi pa ne?

Že nekaj dni spremljam medijska nakladanja o tem ali se bo Zoran Jankovič te dni odločil za kandidaturo za predsednika stranke Pozitivna Slovenija ( PS ) ali pa se bo umaknil in prepustil prednost predsednici aktualne vlade Alenki Bratušek. Nimam sedaj tukaj namena ponavljati ter navajati razlogov s katerimi se na široko razmetavajo novinarji in razni politični analitiki in s katerimi "dokazujejo", da Zoran Jankovič nikakor ne more in ne sme biti predsednik stranke PS. Zakaj pa ne, prosim vas  lepo?

Nisem član in ne pristaš stranke PS kot seveda tudi nobene druge ne. Ne morem pa razumeti, odkod sedaj naenkrat vsem tem medijskim gromovnikom pravica, da si lastijo pravico odločati kdo v stranki PS sme in kdo ne sme biti predsednik? Sklicevanje na razna poročila KPK in druge politične, kazenske ter še kakšne okoliščine je nesmiselno in na te štose jih le še malo nasede. Prav slaboumno pa je primerjanje z Janšo, ki je kot predsednik vlade zaradi ugotovitev KPK moral odstopiti in Jankoviča, ki pa kot župan mesta Ljubljane ni odstopil. Enačiti državo Slovenijo in njenega predsednika vlade z mestom Ljubljana in njegovim županom ter obe funkciji po pomembnosti izravnati, je pa res že na meji razuma. Ker nisem Ljubljančan in župana tam ne volim, mi je popolnoma vseeno koga si bodo meščanke in meščani Ljubljane izvolili za svojega župana. Zaradi mene si lahko izvolijo prvega klošarja, ki ga bodo našli spečega na klopi v glavnem mestnem parku. Njihova stvar in njihov problem.

Kot državljanu države Slovenije pa mi seveda ni vseeno kdo je ali bo predsednik vlade in kako bo to mojo državo vodil in kako bodo njegove ter odločitve njegovih ministrov vplivale na moje današnje in jutrišnjo življenje. Po tistem nesrečnem poročilu KPK sem seveda tudi sam bil trdno prepričan in sem to še danes, da Janez Janša kot predsednik vlade mora odstopiti. Zoran Jankovič kot župan Ljubljane pa ni moj problem, temveč je to stvar tistih, ki so ga izvolili. Če Ljubljančanke in Ljubljančani menijo, da  Jankoviču odstopiti ni potrebno, potem ostali v državi k temu nimamo več kaj dodati. Mariborčani so svojega prejšnjega župana nagnali in si izvolili drugega. Njihov problem in ne moj. Podobno kot so elite v Ljubljani pred časom zahtevale zamenjavo župana Popoviča v Kopru, pa so se volivke in volivci tam odločili drugače od želja in zahtev nekaterih v cesarskem mestu. Njihova stvar in ne moja, ki živim popolnoma na drugem koncu dežele.

In nekateri uredniki ter novinarji v določenih medijih in potem še nekateri, večinsko v Ljubljani živeči,  večni politikanti pa seveda vse to razumejo popolnoma drugače.  In sicer tako, da je Slovenija Ljubljana in Ljubljana je Slovenija. Vse ostalo pa je v glavnem periferija, ki se tako nič ne vpraša in če se slučajno že kje kaj oglasi, si s tem ne kaže preveč beliti glave. Sedaj so vsi ti mogočneži v Ljubljani celo še nadgradili svoje bolne ambicije in bi že v političnih strankah radi kadrovali in to po svoji podobi, željah ter interesih. Jankovič predsednik PS ne sme biti in je za njegovo onemogočitev potrebno uporabiti vsa sredstva. Janša pa predsednik stranke SDS sme biti, ker recimo, Virant, Erjavce, Lukšič (ni  nemogoče, da  tiho v ozadju mešetari tudi Pahor ) in še kdo vedo, da nimajo najmanjše možnosti ga od tam odstraniti in nekateri med njimi tiho ponovno računajo na sodelovanje z njim. Večina navedenih politikov je pripravljena svoje oblastno politične partnerje zamenjevati pogosteje kot svoje gate. Vse za oblast, moč in vpliv, privilegije in koristi. Ne za koristi državljank in državljanov te države, ker njim gredo le drobtinice za zavajanje, temveč za svoje in svojih najožjih strankarskih pripadnikov ter lobijev, ki ju v ozadju držijo pri političnem obstoju.

S tem, ko Jankovič še vedno ni rekel, da ne bo kandidiral za predsednika PS in tako spravlja vse te politikantske malomeščanske ljubljanske mešetarje v obup, mu sedaj javno očitajo, da drži v šahu celotno državo in da je od njegove odločitve odvisna usoda vlade Alenke Bratušek in celotne države. Koga, cenjene dame in gospodje, vi to nategujete in zavajate? Če že kdo drži koga " v šahu " in če se že kdo res igra z usodo te vlade ter države, so to lahko le predsednik DL Gregor Virant, predsednik SD Igor Lukšič  in predsednik DeSUS-s Karel Erjavec ob izdatni medijsko propagandni podpori urednikov ter novinarjev nekaterih medijev in trop ljubljanskih malomeščanskih politikantskih mešetarjev. Dokler bo vlado formalno vodila Alenka Bratušek, bo Lukšič lahko od zunaj pametoval ter bosta Virant in Erjavec politično sijala, izsiljevala ter mešetarila. V časih vodenja vlade Janeza Janše jima seveda kaj podobnega ni bilo dovoljeno in omogočeno. Sedaj, ko sta si izborila svojih pet minut slave in politične moči, pa jima grozi morebiten ter odločujoč vpliv močnega Zorana Jankoviča in izgubila bi vse kar sta si tako zelo želela in tako dolgo čakala. Kaj pa je lepšega kot vladati ob strelovodu imenovanem Alenka Bratušek, ki bo tako ali tako nase pritegnila vse kar je slabo in neuspešno ter bo na koncu morala požreti vse negativne posledice svojega vladanja in jima je zaradi neprestanih izsiljevanj prisiljena dovoljevati prilaščanje vsega tistega kar pri tej vladi lahko označimo za dobro.

Ob koncu tega zapisa in v razmislek ponujam nekaj vprašanj na katera mi seveda nihče ne bo nikoli odgovoril. Zakaj torej Janez Janša sme biti še predsednik stranke SDS, čeprav je celo že, sicer še ne pravnomočno, obsojen na zaporno kazen zaradi zelo hudega delikta in zakaj Zoran Jankovič ne bi smel kandidirati za predsednika stranke PS? Zakaj se ljubljanske politikantske elite in mediji ne vključijo še v kadrovanje drugih političnih strank? Če je Zoran Jankovič res tak kriminalec kot se ga v medijih ter drugih javnih nastopih predstavlja, zakaj se ne sprožijo ustrezni kazenski, preiskovalni in sodni postopki v katerih bi se mu vse to dokazalo in se ga obsodilo?

Sedaj je že skoraj vse jasno. Če se Zoran Jankovič odloči za kandidaturo za predsednika stranke PS in ga na kongresu izvolijo, bo glavni krivec za prihod zlovešče Trojke. Ostali vladajoči in opozicijski politični šalabajzerji ter pokvarjenci si bodo lahko oprali roke in nekateri potem morebiti politično celo preživeli. Če se Jankovič za kandidaturo ne odloči in se modro umakne v ozadje, pa bo pač uboga Alenka Bratušek morala sama pojesti vse kar so ji v ozadju skuhali nekateri njeni strankarski kolegi in kolegice ter predvsem na zaporno kazen obsojeni Janša, politično potuhnjeni neoliberalec Virant, mešetarski Erjavec, Janševa politična senca Novakova, zviti Lukšič in cincavi Bogovič.