Tokrat o dimu in ognju malo drugače!

Vsi, ki ne prebivamo v Ljubljani smo seveda prikrajšani za malomeščanske čveke, govorice pa tudi informacije za katere se kasneje izkaže, da temeljijo na resničnih dogodkih ali političnih, gospodarskih in drugih družbenih razmerjih in odnosih. Sam tako občasno prav neizprosno izkoristim kakšen obisk domačih krajev moje dobre znanke, ki je v Ljubljani zaposlena na enem od ministrstev in še veliko bolj njenega moža, ki tudi dela v javnem sektorju. Znankine informacije o dogajanjih v Ljubljani in znanih ljudeh so bolj takšne vrste, ki jih mirno lahko označim za tipično ljubljansko malomeščanske in bi jih verjetno slišal ob  šanku kakšnega ljubljanskega srednje dobrega in znanega lokala, če bi mi pripovedovalci seveda dovolj zaupali. Informacije njenega moža so veliko bolj verodostojne in profesionalno kompetentne in o nekaterih potem čez čas kaj preberemo tudi v kakšnem časopisu ali slišimo po TV.

Ko se je na svetovnem spletu pojavil in začel svoje bloge pisati Mitja Kustelj ter so me znanci nanj opozorili, sem začel njegova pisanja tudi sam spremljati in prebirati. V začetku sem bil kar krepko presenečen, ker na takšen odkrit in izzivalen stil pisanja pač nisem bil navajen. Še posebej, ker Kunstelj uporablja stil ter jezik pisanja, ki mi je do takrat bil in je meni osebno še danes, tuj ter navaja dogodke in v njih vpletene ali nastopajoče osebe s polnimi ter pravimi imeni in priimki.

Dalj časa je Mitja Kunstelj, o katerem do začetka prebiranja njegovih blogov nisem vedel prav ničesar in ga nisem poznal, objavljal svoja pisanja, bolj sem bil presenečen. Med dogodki in osebami je namreč pisal tudi o takšnih stvareh in dogodkih o katerih sem nekaj malega tudi sam že nekaj vedel in sem bil prepričan, da so produkt ljubljanskih šank tračev ter ljudsko prirejenih polresnic.

Ker Kunstelj piše pretežno o dogodkih in ljudeh iz političnih, vojaških, policijskih, odvetniških in novinarskih krogov, sem bil prepričan, da me s svojimi zgodbami zagotovo dolgo ne bo osrečeval, ker mu bodo slej ali prej zavili vrat in ga utišali. Seveda tega z zavijanjem vratu ne mislim dobesedno, čeprav tudi kaj takega ter skrbno režiranega in izvedenega ne bi bilo kakšno posebej veliko presenečenje v današnjih kaotičnih časih. Temveč imam v mislih sodne prepovedi, odškodninske tožbe, kakšne dobre in učinkovite grožnje in podobne predvsem tudi pravne prijeme s kateri se danes da skoraj vsakega utišati in umiriti ter pokoriti.

Ko sem danes zjutraj ponovno kliknil na njegovo spletno stran »mikistone blog« in začel prebirati njegov zapis, sem od presenečenja kar zinil. Ni me toliko presenetilo to o čemer piše, ker sem večino tega tudi sam pred časom že slišal, temveč, da si to sploh upa na takšen način zapisati in javno objaviti. Med ostalim se je v tem pisanju lotil pisanja o odnosu nekaj zelo znanih slovenskih javnih osebnosti do svojih partnerk in žena. To je namreč v Sloveniji velika tabu tema in kdor se tukaj pregreši se mu potem praviloma ne piše posebej dobro.

Iz njegovega pisanja povzemam ta občutljivi del ter ga objavljam v sklopu tega zapisa, ker se nekako ne morem znebiti neprijetnega občutka, da se blogerju Mitji ne obeta nič dobrega:

Ivan Janez Janša, moj bivši šef, idol in mentor! Slišim, da mlatiš soprogo Urško! Je to res? Se nisi spremenil? Špeli si prebil ustnico, Melita se je teden dni skrivala na bolniški! Nika Dolinar jih je fasala vpričo tvojih varnostnikov in mene večkrat! Te dohiteva preteklost? Spet izgubljaš nadzor nad seboj. Vem, da hodiš k psihiatru V Polje zato, ker je bil to Urškin pogoj, da se ne loči. Potem, ko si jo premlatil, psihopat!

 Anton Krkovič je mlatil svojo ženo, ki se je zaradi tega ločila. Danes prodaja rože v Leclercu na Rudniku. Kar vprašajte žensko, če vas zanima. 

Darko Njavro je pretepal Matejo Fajs, ki je bila sekretarka vlade v prejšnjem sklicu. Dokler jo ni odnesla njena trma. Pa ne bom tega pogreval. Ko ji je bilo dovolj nasilja Dareta, ga je postavila pred vrata. Na vratih stanovanja na Viču je zamenjala ključavnice in obvestila viško policijo. Njavro se je preselil k teti v ljubljansko Polje. Na Rjavi cesti pri teti je bival, dokler se ni priženil v Grosuplje.

Milan Zver je mlatil bivšo ženo in silil v hčerko Manco, ki je zaradi tega pobegnila od doma. Res elita tipov, ki svoje frustracije in komplekse zdravijo z nasiljem nad ženskami. Bedniki, marš!

* ( poudarki z mastnimi črkami so poseg Plagiatorja )

Da vsi tokrat navedeni in mnogi ( tudi mnoge zelo znane dame ) navedeni v Kunstljevih predhodnih zapisih ne bi udarili nazaj, se mi zdi prav neverjetno. Enostavno nimam dobrega občutka in Kunstlju bi svetoval, da temeljito poskrbi za svojo pravno in predvsem tudi fizično varnost. Postal je državni sovražnik številka 1 in upam, da se tega zaveda. Na vrat si je nakopal cel kup najvidnejših in najvplivnejših slovenskih politikov, nekaj odvetnikov in znanih ter vplivnih odvetnic, nekaj svojih kolegov iz nekdanjih vojaških in para vojaških struktur, nekaj premožnih orožarskih trgovcev, nekaj hudo prizadetih novinark in novinarjev ter urednikov, nekaj nekdanjih ljubljanskih dežurnih priležnic, članov raznih zanimivih spolno aktivnih omizij, ko le slišijo zanj pobesni ves vrh slovenske RKC  in še veliko drugih, ki  bi jim njegovo utišanje pomenilo pravo malo malico ter zanje potem veliko olajšanje.

Mitja bo verjetno moral ponovno obuditi že zagotovo malo zarjavela znanja in veščine iz njegovih najbolj razburljivih let življenja in si za zaščito hrbta pridobiti še kakšne sposobne ter zaupanja vredne zaveznike. V takšnih razmerah in okoliščinah največkrat  tudi ure tiktakajo veliko hitreje kot običajno.