"Kolesarji v temi", nov filmski dosežek ustvarjalnih Radgončanov!

Ustvarjalni Radgončani zbrani okrog Vasje ROVŠNIKA  so v okviru letošnje radgonske kulturno – glasbene prireditve „Popek 2012“ svoje zveste gledalce obdarili z novim celovečernim filmskim dosežkom „Kolesarji v temi“.

Premierna predstavitev novega radgonskega filma je bila ta petek, 6. julija 2012, v Domu kulture Gornja Radgona, ko so uspeli kar dvakrat skoraj v celoti zapolniti dvorano kar v Radgoni ni tako lahko. In potem so predstavo ponovili še v tretje v soboto 7. 7.2012 pred ponovno skoraj polno dvorano

Oglejmo si torej zelo na kratko avtorje tega radgonskega filmskega dosežka katerega so ustvarili:
 scenarij, montaža, režija: Vasja Rovšnik,
igrajo, razen znanega Sama Tuša, vsi ostali popolni naturščiki brez kakih omembe vrednih igralskih izkušenj: Jurij Husar, Josip Mekiš Pinki, Iztok Horvat, Samo Tuš, Vito Dundek, Borut Stergar, Damjan Sovec, Jure Volf, Dušan Rakar, Silvo Bračko 
in še množica drugih sodelujočih v stranskih vlogah ali kot tehnični sodelavci režiserja.

Film je postavljen v prihodnost, natančneje v leto 2017 in predstavlja preplet štirih zgodb, ki se zgodijo v fiktivnem pomurskem mestu v enem dnevu. Leta 2017 je celotna država v globoki krizi, brezposelnih je več kot 400 000, povprečna plača v Pomurju znaša 287€, cena bencina pa je poskočila na 6€ za liter. Vlade odstopajo kot po tekočem traku. 
* Se vam kaj od tega zdi kot fikcija? ( opomba Plagiatorja )

Glavni akter zgodbe je Bojan Borko, brezbrižni in malce introvertirani tovarniški delavec, ki na ta dan ostane brez službe, potem pa na tleh najde dobitni loto listek. Režiser ga skozi film popelje po namišljeni tragični poti in mu na koncu filma ob pomoči mitološkega mešetarja z ljudskimi srečami zbriše srečno najdbo loto listka ter njegovo najprej zelo tragično življenjsko pot popelje v nasprotno smer kot mu je bila usojena in ga postavi v okolje srečne ter mirne družinske in  predvsem vsakdanje življenjske skušnje. Vlogo je prepričljivo odigral igralec Jurij HUSAR

Znani Samo TUŠ je v filmu upodobil Bojanovega očeta, preprostega delavca, ki občasno rad pogleda v kozarec in čeprav sinu ves čas kaj prigovarja in ga kara, ga ima vendarle zelo rad in mu je veliko do tega, da se sin ustali in si ustvari družino. Željo mu režiser filma na koncu tudi izpolni. Samo TUŠ je tudi edini od nastopajočih igralcev, ki ima s tovrstnim nastopanjem že nekaj več izkušenj.

Druga zgodba prav tako govori o tovarniškem delavcu-Indijancu, bivšem specijalcu tujske legije, ki je v življenju izgubil družino, otroka in na koncu še bolno mater, nakar izgubi še službo. Vlogo je več kot odlično odigral Josip MEKIŠ-Pinki z vzdevkom Indijanec.

 

Tretja zgodba opisuje povprečen dan perspektivnega ultranacionalističnega politika Srečka Novaka, ki se s svojo listo poteguje za vstop v parlament ter se trudi volivce pridobiti s svojimi sovražnimi in izključevalnimi stališči do istospolnih, trenirkarjev in sploh vseh, ki ne morejo dokazati, da so "pravi in čistokrvni" Slovenci. Na koncu svojega filmskega dne pa  zaradi svojih izraženih političnih stališč tragično konča s prerezanim vratom na nekem stranišču.

Iztok HORVAT v vlogi Srečka Novaka kot desničarskega lokalnega politika, je svojo filmsko vlogo negativnega političnega lika odigral zelo prepričljivo.

Četrta vzporedna zgodba pa opisuje staroslovansko legendo o dolgo pozabljenem slovanskem božanstvu Vedomcu, mešetarju s srečo, ki se v kriznih časih zopet začne prikazovati navadnim smrtnikom ter jim nastavlja razne navidez vabljive življenjske skušnjave. Vlogo je prepričljivo odigral Tone REGORŠEK kot Kadun - mešetar z ljudsko srečo

Ker sem bil na eno od treh navedenih predstav prikaza filma " Kolesarji v temi" povabljen kot gost enega od glavnih igralcev, sem se seveda povabilu z največjim veseljem tudi odzval. Malo sem bil presenečen zaradi opravičevanja režiserja Vasje Rovšnika, ki je kar nekajkrat gledalce opozoril, da gre vse v filmu, ki so ga gledali, le za čisto fikcijo, ki nima prav nobene osnove v vsakdanji realnosti Radgončanov ali prebivalcev kakšnega drugega slovenskega kraja. Odkrito moram priznati, da razen vstavljene intervencije izmišljenega staroslovanskega božanstva v vsakdanje življenjske zgodbe filmskih junakov, v filmu kake druge "fikcije" nisem uspel zaslediti.

Vse zgodbe v filmu so se mi zdele kruto realistične ter že skoraj vsakdanje v današnji slovenski družbeni stvarnosti. Med spremljanjem filma se nisem mogel znebiti občutka, da je Vasja Rovšnik ob pisanju scenarija imel preveč tresočo roko in da samocenzuri nikakor ni mogel pobegniti. 

Film je vreden ogleda in le želimo si lahko, da bo tudi radgonska kulturniška, občinska in še kakšna pristojna občinska srenja, v bodoče bolj obilno finančno sledila nezmotljivemu občutku radgonskih in okoliških gledalcev, ki so si film hodili množično ogledovat in bili nad delom radgonskih zanesenjakov več kot navdušeni kar so vsakokrat potrdili z gromkim aplavzom in pohvalnimi besedami. 

In za konec še prikaz plakata s katerim so ustvarjalci vabili gledalce k ogledu filma " Kolesarji v temi":