SAJ RES, KAJ BO, ČE BO?
Nekaj nam v tej Sloveniji gre hudo narobe. Covid je tu že 1,8 leta, imamo tuje in svoje zdravstvene in organizacijske izkušnje, imamo (vsaj imeli smo) odlično organizirano in strokovno javno zdravstvo, denarja iz EU naj bi bilo kot smeti, več vrst cepiv je brezplačno na razpolago, naj bi bilo dovolj respiratorjev, mi pa smo popolnoma nepripravljeni in panični dočakali ta nesrečni PRIČAKOVANI 4. covid val, ko imamo tudi pričakovanih nekaj 100 bolnikov v celotni državi. In vse kar sedaj državni zdravstvena in politična oblast počneta je, da javno vijeta roke, obupujeta in zganjata demagogijo ter izključno zunaj sebe iščeta krivce za nastale kritične razmere ter s tem le še povečujeta jezo, strah in nervozo med prebivalstvom. Čeprav sta v preteklosti na tem področju s svojimi nedorečenimi in nasprotujočimi se ukrepi zapacali vse kar se je zapacati dalo.
Sedaj se skuša pri prebivalstvu vzbuditi čustven odnos ter celo občutek krivde do trpljenja in velikih žrtev zaposlenih v zdravstvenem sektorji, ki da trpijo in morajo vse to prenašati le, ker se prebivalstvo ni poslušno ravnalo po navodilih, napotilih ter ukazih zdravstvene in politične oblasti. Nekateri gredo celo tako daleč v tej svoji podli histeriji in valjenju krivde na prebivalstvo, da ljudem javno očitajo, da ti kolektivno me zaupajo več požrtvovalnim zdravnikom in drugemu medicinskemu osebju, ne zaupajo v priporočila glede izvajanja zaščitnih ukrepov in predvsem ne zaupajo v cepiva. Resnica je ravno nasprotna. Prebivalstvo še kako zelo zaupa zdravnikom in vsemu medicinskemu osebju in ljudje zelo cenijo požrtvovalnost ter nesebično razdajanje zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja po bolnišnicah in zdravstvenih domovih, veliko manj pa zaupajo predstavnikom zdravsvenih in političnih oblasti in tudi zaupanje v cepiva je zelo omajano, ker zdravstvena stroka in politična oblast nista pravočasno vedeli odločno odreagirati na poplavo lažnih informacij, ki so jih po družbenih omrežjih širili razni vplivneži in drugi nejeverni in naivni tepci.
Ta nesrečna covid izkušnja nas že sedaj, ko niti še konačana ni, postavlja pred resna vprašanja naše kolektivne varnosti, organiziranosti in funkcioniranja državnega in družbenega sistema v primerih izrednih ekoloških, naravnih in drugih nesreč v katerih je hudo prizadetih ogromno prebivalcev vseh starostnih skupin. Ko ne bo hudo prizadetih le nekaj 100 ljudi, teveč kar nekaj 10.000 ali celo še več.
Kaj če nam jutri zjutraj potres sesuje Ljubljano ali kako drugo večje mesto v državi? Ali raznese reaktor v Krškem? KAJ BO TAKRAT?
Razmišlja kdo kaj o tem in ima oblast pripravljene učinkovite ukrepe za pomoč nesrečnemu prebivalstvu? Če ima, potem mora biti prebivalstvo že danes temeljito seznanjeno z njimi in pri snovanju ter načrtov tudi aktivno sodelovati. Na osnovi dosedanjih izkušenj iz te covid krize moramo biti prebivalci te dežele upravičeno zelo zaskrbljeni za primer kaj bo, če bo! Upajmo, da nikoli ne bo, vendar se pripravljajmo kakor, da že jutri bo!
