V BEGUNCE IN NAČIN NJIHOVEGA REŠEVANJA NI DOVOLJENO DVOMITI!

Res je, dvomiti v besede in zagovila EU in nacionalnih politikov ter nevladnikov ni dovoljeno!
Kdor si kaj takšnega dovoli, ga doleti huda medijska ter družbeno-ljudska kritika in se ga tako rekoč  izobči iz dužbe oziroma razglasi kar za narodni in ljudski izrod.

Pa vendar se ni mogoče znebiti neprijetnega občutka, da pa mogoče tukaj le ni vse v redu in da bi stvari lahko bile tudi malo drugačne kot nam jih predstavljajo razni oblastni ter politični dušebrižniki in nevladni propagandisti ter javni švercerji ljudi preko meje.

Da, res je, nekaj se tukaj hudo ne ujema in kar samo po sebi se postavlja pomembno vprašanje.kje so ženske in otroci? Niso prav ženske, otroci starčki, ivalidi, bolni ter drugače prikrajšani v hudih ter neznosnih vojnih in raznih katastrofalnih humanitarnih razmerah , najbolj ranljivi, najbolj izpostavljeni, najbolj nemočni, najbolj potrebni vsakršne humanitarne, zdravstvene in dugih vrst pomoči, ker so najbolj nebogljeni in seveda tudi najbolj trpijo? Sami si pomagati ne morejo in ker so jim mladi zdravi moški, očetje, sinovi in bratje odšli, kdo torej sedaj tam nekje daleč bogu za hrbtom skrbi zanje, kdo jih varuje, zagotavlja hrano in vodo, varnost  in jim pomaga v težavah? Nekdo bi menda moral zanje prevzeti odgovornost in skrb!

Tu pa  nekaj hudo ne štima. Še nadalje prihajajo trume mladih mož in fantov na vrhuncu svoje ustvarjalne moči, ki bi jih doma za delo najbolj potrebovali njihovi starši, družine, žene in otroci ter seveda celotna družbena skupnost. Oni pa prihajajo v Evropo reševat svoje lastne riti, svoje nesrečne, lačne, obnemogle in bolne žene in otroke ter ostarele starše pa brezsrčno prepuščajo doma njihovi usodi. In naši prostovoljni ter tisti krepko dobro plačani dušebrižniki pa zahtevajo od nas, da jih lepo sprejmemo, jih nastanimo ter poskrbimo zanje in do njihovih nesrečnih usod izkažemo primerno usmiljenje. Zakaj pa se mi bolj kot ti zdravi in delovno sposobni mladci ne bi smele smiliti njihove žene, njihovi otroci, njihove sestre, njihovi ostareli in bolni starši? Zakaj ne ti najbolj prizadeti, ki v resnici najbolj trpijo in so najbolj nemočni za katere nihče ne skbi in očitno nikogar ne zanimajo, ker o njih pa v tej hinavski Evropi nihče nič ne govori, se jih sploh ne omenja?

Takšna politika in takšno ravnanje ni skladno z mojimi vrednotami in zaradi tega si dovoljujem podvomiti v verodostojnost propagandističnih sporočil politike, humanitarcev ter drugih novodobnih EU pridigarjev.

Me mogoče kdo s temi begunci le grdo nateguje?

Slovenski čebelarski turizem in finančno odiranje čebelarjev!

V zadnjih dveh ali treh letih se je v Sloveniji neverjetno razmahnil čebelarski turizem raznih čebelarskih funkcionarjev in skupaj z njimi še raznih visokih državnih uradnikov, ki se veselo šlepajo na čebelarstvo. 

Gospe in gospodje potujejo po svetu več kakor zunanji minister in predsednik vlade skupaj. Čebelarski turizem seveda ni poceni in vse to plačajo slovenski davkoplačevalci, ne da bi se ob tem kdo resno vprašal kakšni pa so oziroma še bodo koristni očinki tega čebelarskega turizma na slovensko čebelarsko panogo ter kakšno korist bodo ali že imajo od tega posamezni slovenski čebelarji?

No, nekateri učinki pa so seveda že vidni. Skoraj prazna steklenička ( 5 ml ) VARIDOL-a 125 mg/ml ( Amitraz ) raztopine za terapevtsko tretiranje čebel stane neverjetnih 13,35 evra! Zaračunajo, kasirajo, niti oči ne povesijo, niti jim rdečica ne pordeči lepih belih ličk in jih ob tem ni niti malo sram!

Če ob tem kaj godrnjaš, pa ti povedo, da se obrni na tiste v Ljublajni. Vem katere imajo v mislih, vendar pri "tistih v Ljubljani" nikoli ničesar ne dosežeš. Razen, da te s kakšnim obiskom veterinarskega inšpektorja osrečijo. Pa raje hitro plačaš in se godrnjaje pobereš! 

Naj medi!

URBANO ČEBELARSTVO na slovenski rokohiterski način!

Urbano čebelarstvo

Slovenci si seveda nismo izmislili tako imenovanega „urbanega čebelarstva“ v mestnih naseljih, ker je ta pojav v nekaterih delih Evrope že dolgo znan. Pustimo praktične in pravne izkušnje urbanih ( mestnih ) čebelarćkov v tujini in poglejmo raje zamisli in inovativnosti naših novonastalih urbanih čebelarjev. Čebelje panje bi postavljali kar na balkonih, terasah in drugih etažnolastniških ter skupno lastniških prostorih večstanovanjskih stavb. Pri tem jih seveda niti malo ne zanimajo določila Stvarnopravnega zakonika, Stanovanjskega zakona, predpisov, ki urejajo rejo rej nih in drugih živali v urbanih okoljih, občinski predpisi in mnenja drugih etažnih lastnikov ter stanovalcev v neposredni okolici postavljenih čebeljih panjev. Brez soglasja ostalih etažnih lastnikov v večstanovanjski stavbi se kar tako čebeljih panjev ne bo dalo postavljati. Podobno velja tudi za lastnike mestnih enostanovanjskih hiš in pripadajočih vrtov kjer želijo postavljati panje. Ker zakonodaja v Sloveniji enotno in celovito tega področja ne ureja, bomo verjetno nekaj časa priča anarhiji na tem področju in ni izklučeno, da ne bodo potem temu „nasilju“ nad meščani sledili še sodni spori in velike odškodnine za morebitne posledice pikopv čebel. Pred pristojnimi državnimi organi in organi oblasti mestnih ter ostalih občin je, da se v bližnji prihodnosti lotijo pravnega urejanja tega področja in tako zagotovijo varnost mestnim prebivalcem kot tudi pravno ter odškodninsko odgovornosti imetnikov teh „urbanih“ čebelarstev za posledice reje čebel v urbanih okoljih.

Nekateri predstavniki teh urbanih čebelarjev v javnosti ter v medijih nastopajo precej bahato, arogantno ter ob vsem tem še zavajajo javnost. Ena od takšnih krepkih je izjava enega od teh predstavnikov na nacionalni TV, da so analize (?) pokazale, da je med urbanih čebelarjev veliko bolj čist in zdrav kakor med podeželskih čebelarjev. Pri tem pa niti z besedico ne pove kdaj in kdo je te analize delal, Kje so bili odvzeti vzorci za analize in kaj se je analiziralo ( med, cvetni prah, vosek, propolis... )? Kakšne so strokovne in družbene reference teh laboratorijev, ki bi naj te analize delali in kakšne so reference odjemalcev vzorcev ter razlagalcev rezultatov teh analiz? Koliko in v kakšnih časovnih presledkih so bile analize ponovljene? Nič od vsega tega. Blekne nekaj tja v en dan in potem smeje zapusti TV studio, zavedajoč se, da okrog trosi neumnosti. Kakšen je bil namen tega TV nastopa predstavnika urbanih čebelarjev pa verjetno niti njemu samemu ni povsem jasen?

Takoj za tem ponesrečeniM TV nastopom predstavnika urbanih čebelarjev, pa se je na spletu pojavila še veliko bolj ponesrečena in povsem nestrokovno zastavljena anketa z naslovom „Urbano čebelarstvo, in čebelji pridelki“, jo podpisujejo tudenti Fakultete za dizajn UP, Fakultete za arhitekturo UL in Biotehniške fakultete UL smer Lesarstvo ( https://www.1ka.si/a/217616 ), ki v uvodu ankete anonimne izpolnjevalce nagovorijo:

Spoštovani!
Za potrebe projekta UrbanBee, ki ga Fakulteta za dizajn, pridružena članica Univerze na Primorskem, skupaj z zavodom Medtem, zavod za kulturo in naturo, izvaja v sklopu programa Študentski inovativni projekti za družbeno korist (ŠIPK), smo se v želji po razvoju novih izdelkov odločili, da se obrnemo na vas uporabnike in tako pridobimo čim več podatkov, ki nam bodo v veliko pomoč pri razvijanju novih produktov.
Prosimo vas, da odgovorite na spodnja vprašanja in nam tako pomagate, da zberemo čim več uporabnih podatkov, ki nam lahko koristijo za boljšo izvedbo našega projekta.

Po skrbni proučitvi anketnih vprašanj, ki jih zastavljanju anketirancem, pri najboljši volji ni mogoče ugotoviti kaj jih v renici zanima in kaj želijo s to nesrečno in skrajno nestrokovno zastavljeno anketo ugotoviti.