Nič še zagotovo ne vemo kaj bo v resnici storilo arbitražno sodišče v Haagu po odstopu Hrvaške iz arbitražnega sporazuma. Kot poročajo slovenski mediji in nam nekam dvoumno ter prav nič verodostojno razlagajo slovenski politiki in oblastniki, naj bi arbitražno sodišče doslej povedalo le, da bo proučilo nastale razmere ter stališča obeh držav. In to je tudi vse kar vemo. Sodišče ni povedalo, da se bo arbitražni postopek zagotovo nadaljeval, čeprav bi nas naši politiki in nekateri pravniki radi prepričali, da bo tako, ker drugače naj sploh ne bi moglo biti. Nekateri tuji pravni strokovnjaki s področja mednarodnega prava pa menijo, da je mogoč tudi drugačen izhod kot nam govorijo v Sloveniji.
Kdor prebira le domače medije in posluša nakladanja slovenskih politikov je morebiti celo prepričan, da bo v tej nesrečni zgodbi Hrvaška potegnila kratko. V nekaterih tujih medijih je bilo objavljeno nekaj prispevkov resnih avtorjev, ki pa niso tako zelo prepričani niti v to, da bo arbitražno sodišče sploh končalo svoje delo in še manj v to, da bi Slovenija imela kak razlog za optimistična pričakovanja. Nova arbitra bosta verjetno res izbrana in kdo bosta, bo odločil predsednik sodišča
Gilbert Guillaum, ker sodni senat pač mora delovati v polni sestavi. Kako pa se bo potem senat odločil in kakšne vse odločitve bo sprejel, pa je že drugo vprašanje na katerega pa danes ne pozna odgovora nihče. Sam menim, da tako težko pričakovane odločitve glede dokončne določitve meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju še tako hitro ne bomo dočakali. Prepričan sem celo, da se tega zaveda tudi dobršen del slovenske politike le, da si tega slovenski javnosti še ne upajo povedati. Nekatera dejanja slovenske diplomacije, nekaterih najvišjih politikov in nekam neodločno napovedane bodoče aktivnosti slovenskih oblastnikov, že kažejo na to, da najmanjšega pojma nimajo kako se iz te zagate izvleči in kako domači javnosti povedati, da smo v Sloveniji ponovno grdo zamočili.
O vsem se veliko piše in govori ter špekulira, le o tam kdo je posnel telefonski pogovor med slovenskima predstavnikoma oziroma kako je hrvaška stran prišla do teh prisluhov pa prav nič. Kakor da se ti prisluhi sploh ne bi dogodili in je vzrok sedanjih zapletov le posledica nekih zelo strokovnih pravnih telovadb ter samovoljne hrvaške odločitve, da se iz tega arbitražnega postopka brez pravega vzroka umakne in česar laična slovenska javnost tako ne razume oziroma sme razumeti le toliko kot ji slovenski pravniki ter oblastniki pač želijo povedati. Ker torej usoda tega nesrečnega arbitražnega postopka ni več v naših rokah in na končno odločitev sodišča ali bo postopek sploh nadaljevalo in kako potem hrvaško stran prisiliti, da bi morebitne odločitve arbitražnega sodišča sploh spoštovala, nimamo prav nobenega vpliva, je sedaj napočil čas, da se posvetimo izvirnemu grehu te mednarodne polomije in se začnemo spraševati ter odločno terjati odgovore na vprašanje kdo je ta pogovor med slovenskima predstavnikoma posnel oziroma kako so Hrvati prišli do teh prisluhov. Če nam pri odkrivanju resnice in krivcev ne želijo pomagati naši Nato in EU zavezniki, pa povprašajmo one druge, ki prav tako vedo kdo nam je vse to zakuhal. Ni važno kdo nam pove, važno je, da nam pove, če sami nismo v stanju tega odkriti.
Prav smešno pa ob vsem tem zvenijo izjave nekaterih slovenskih pravnikov in še posebej politikov, ki nas skušajo prepričati, da bo Hrvaška že "videla svojega boga", ko bo njene samovolje in njenega trmoglavljenja dovolj resnim, pravičnim in strogim mednarodnim pravnim institucijam, Evropski komisiji in še komu vsega zaupanja vrednemu (?) v mednarodnem prostoru. "Malo morgen", bi ponovno rekel pokojni srbski predsednik Miloševič! Prepričan sem, da je velika večina teh mednarodnih institucij in njihovih vidnih predstavnikov že davno pred nami vedela kaj se bo dogodilo in Hrvatom dala molčeče tiho soglasje, da manever izstopa iz arbitražnega sporazuma na ta način tudi izpeljejo.
Še najmanj kar bi si slovenska javnost sedaj smela dovoliti je, da bi sprejela vsiljeno pozabo izvirnega greha, ki je do tega zapleta pripeljal in s katerim Hrvaška opravičuje svoja dejanja. O tem pa ne odloča arbitražno sodišče v Haagu in ne Evropska komisija in ne kakšen vpliven ambasador, temveč moramo o tem odločiti sami in temu vohunskemu ali celo izdajalskemu misteriju priti do dna v Sloveniji, če seveda sploh še smo kakšna država, ki da kaj na svoj ugled in mednarodno verodostojnost. Pristop k arbitražnemu sporazumu je v Sloveniji dobil verifikacijo na referendumu in tudi zaradi tega ima slovenska javnost pravico vedeti zakaj je sporazum v resnici padel in kdo ter zakaj je zakrivil izvirni prisluškovalni in vohunski greh. To sedaj ni več le problem slovenskih pravnikov, diplomatov, Vlade ali Državnega zbora ali cincavega predsednika države, ki bi se sedaj rad sestajal in nekaj reševal s hrvaško predsednico Grabarjevo, temveč je že in predvsem tudi zaradi referendumske odločitve, sedaj to problem nas vseh slovenskih državljank in državljanov!
Upam, da je dosedanjim domačim klavcem slovenskih državnih in nacionalnih interesov vsaj v tem primeru jasno, da pa tokrat gre za državni in nacionalni interes, ki je zaradi vohunjenja ali morebiti celo izdaje, hudo ogrožen. In da je prav tako na težki preizkušnji slovenski državni imunski sistem, ki je očitno zaspal ali pa je tako zelo neučinkovit, da ogroža že kar obstoj države Slovenije in s tem obstoj slovenskega naroda. Ta zgodba je veliko bolj resna in dolgoročno usodna kot si mnogi sploh lahko predstavljajo in če želimo kot narod sploh še obstati in obdržati svojo državo, potem moramo od svojih oblastnih in političnih državnih institucij ter predstavnikov zahtevati, da z vsemi sredstvi zavarujejo temeljne nacionalne in državne interese. Slovenski poslanci, ministri, politiki, ekonomisti, pravniki in drugi vse znalci ter samozvani elitneži so "potrošna roba" in le ljudstvo kot državljanke in državljani lahko odloča o svoji in svoje države jutrišnji usodi. Državne institucije kot so obveščevalne in varnostne službe, preiskovalni, tožilski in sodni organi pa naj opravijo svoje delo ter za zapahe spravijo vse tiste, ki zaradi svoje malomarnosti in nesposobnosti niso preprečili ali so celo zavestno omogočili, da se nam je ta vohunska zgodba z daljnosežnimi posledicami sploh lahko dogodila.
