ponedeljek, februar 11, 2013

Pismo Zombija predsedniku vlade

Po elektronski pošti me je nekdo obdaril z anonimnim odprtim pismom namenjenim predsedniku vlade Janezu Janši. Čeprav se avtor ni podpisal, kar mi je v teh nestabilnih in kaotičnih časih razumljivo, in ker v pismu ni groženj, ni sovražnega govora ter po vsebini ni žaljivo za naslovnika, sem se odločil, da ga objavim.

Vsebina odprtega pisma predsedniku vlade Janezu Janši, ki je nastalo kot odziv na njegov predvajan nastop na shodu ZZR in SDS v Ljubljani, je dovolj zgovorna in povedna, da kakšnega dodatnega komentarja niti ne potrebuje. Takšno ali podobno pismo predsedniku vlade bi danes lahko napisali tisoči državljank in državljanov, ki se čutijo prizadeti ali ogorčeni in mogoče celo jezni ob njegovem nagovoru. Vsekakor pa niso prestrašeni in ni jim uspel uničiti njihove trdne volje za spremembe v slovenski družbi ter velike želje po demokraciji, svobodi ter pravičnosti.



Pismo predsedniku vlade!

V petek, na dan kulturnega praznika, ste v posnetku, ki je bil baje nastal v Bruslju, izrekli izredno težke besede, tako težke, da me v tem pisanju ni strah, da bi napisal besede, kar bi imele večjo negativno težo od vaših. Sprožili ste sovražni govor brez primere in ta je po zakonu kaznivo dejanje.

Ko predsednik vlade ugotovi, da se v njegovi  deželi dogaja  fašizem in iz tuje dežele pozove policijo in vojsko k zaščiti države  nam vsem demokratom, ne glede ali smo levi ali desni, vzame sapo. 

Upam, da je bil v bližini vas, ko ste to izrekali, strokovnjak, ki je lahko ocenil vašo prištevnost. Nočem vas žaliti, ampak samo to, da ste besede izrekli v neprištevnem stanju, vas lahko opraviči vašega žalitve slovenskega naroda

Nisem doživel prihoda nacizma na oblast, ampak, kar se dogaja me spominja na tisto, kar sem se poučil o tem. Začenja se s podtikanjem svojih dejanj drugim, najpriročnejša pri tem je levica, kajti besede komunist se očitno izogibate, saj ste v preteklosti goreče pripadali temu gibanju. Nadaljuje se z artikulacijami protestirajočega naroda z »zombiji« (po Hitlerju čefurji in komunisti), prilagajanju državnih simbolov (konkretneje slovenske himne in belogardističnih simbolov, ki ste jih prenašali po Čilu ) svojim potrebam( Hitlerju ni bilo všeč besedilo nemške himne in ga je dal nadomestiti z: »Deutscland, Deutscland, iber alles«). Spočetka se je zdelo, se bomo »zombiji« ustrašili vaših in Vinkotovih groženj. Ko temu ni bilo tako ste malo spremenili taktiko (kako zgodovinsko). 

Zvesti pajdaši Šturm in Cukjati so vam preko zbora za republiko( kakšne in čigave le?) organizirala civilni shod, ali je res shod civilne družbe, če globoko v zbrane na trgu ni videti drugega kot vaše jurišnike( Mate, Grims, Gorenak, Vizjak, Zver  in tako naprej), na odru pa se kot govorci pojavijo zgolj člani stranke SDS, ljubljeni vodja pa jim korajža daje preko ekrana iz neke druge države, kjer se »bori« za narodovo blagostanje( kako zgodovinsko).

Potem se je pa »zarota« proti vam še poglobila, glej ga vraga takoj za vašim shodom smo se »zombiji« zbrali še v  večkrat večjem številu, kot vaši jurišniki,( tudi vi ste k temu pripomogli s svojimi žalitvami). Kaj pa zdaj?

Umaknite se in napravite prostor demokraciji. Potrebujete počitek, kajti dvajsetletno »osamosvajanje«  Slovenije vas je zagotovo utrudilo, kajti, ko vas bo umaknil narod, boste morali položiti račune, kot so jih doslej v zgodovini morali položili vsi avtokrati.
Zavedam se vaše maščevalnosti in posledic, ki me lahko doletijo, ampak tudi to bom prenesel, če bo to vsaj malo pripomoglo k vašemu odhodu!

sobota, februar 09, 2013

Kako sem vesel, da živim v Sloveniji!

Povsod po Evropi se plagiatorjem slabo piše. V Nemčji vsake toliko časa kakšnega odkrijejo in hop, pa ga jutri že ni več na položaju. Celo Madžari in Romuni so svoje plagiatoje na visokih položajih odkrili in capi rapi, ni jih več v javnem oblastnem in političnem življenju. Preko noči so že čisto navadni in še krepko osramočeni državljani.

Tako sem vesel, da živim v Sloveniji, kjer nas plagiatorjev ne preganjajo in nas ne mečejo s funkcij. Malo se občasno sicer kdo spotakne ob nas in občasno kdo kakšnega našega plagiatorskega kolega vzame v zobe, potem pa nam pustijo lepo mirno dalje živeti. Veliko bolj smo zaščiteni ter varovani kot istospolni, Murgeljčani, južnjaki, trenirkarji, novodobni vstajniki, nezaposleni, fizični delavci, dobršen del kulturnikov, upokojenci, samohranilke in druge nesreče našega naroda, za kar smo naši vrli politiki, kriminalistom, tožilcem, sodnikom in oblasti nadvse hvaležni.

Mariborski Franček, kot naš tipičen plagiatorski predstavnik, si je sam zakuhal svojo nesrečo, ker je bil premalo izviren in še krepko len pri izdelovanju svoje diplomske mojstrovine ter je tako našemu cenjenemu cehu naredil veliko sramoto in škodo. Sistem copi-lepi namreč omogoča ogromno inovativnih možnosti in če ob tem še sam po svoje kakšno vejico noter vržeš in se občasno kje v kakšnem odstavku malo potrudiš s kakšno povsem svojo besedo ali mislijo, pa si že lahko lastiš avtorstvo. Kot vire pa je pametno našteti vsaj dve strani avtorjev, tudi takšnih katerih imena si čisto slučajno našel kje na internetu, pa v resnici najmanjšega pojma nimaš zakaj so se tam znašli.

Opažam pa zadnje čase, da se v našo časti vredno plagiatorsko bratovščino, vse bolj pogosto uvršča tudi razne ponarejevalce, imetnike na tržnici kupljenih spričeval, diplom in drugih javnih listin ter druge navadne kriminalce. Temu se moramo slovenski plagiatorji odločno in javno upreti, ker mi smo v resnici umetniki na svojem področju delovanja in bi se nas moralo uvrščati v področje kulturno znanstvenih dejavnosti.Če ustrezna državna klasifikacija dejavnosti tega področja na ta način še ne zajema, naj se to takoj spremeni in popravi.

Ker smo tako kot nekateri drugi lobiji, tudi plagiatorji dobro zastopani v oblastnih in političnih strukturah, razmišljamo, da bi zahtevali svoje ministrstvo. Pripravljeni smo vanj vključiti tudi vse kulturnike, ki so jim ministrstvo odvzeli in jih tako pahnili na družbeno obrobje. Smo tudi v postopku ustanavljanja plagiatorskega društva v katerega bomo med prvimi sprejeli nekatere slovenske politike, ki pridno plagiatirajo svoje tuje politične in oblastne kolege ter vzornike.

Prejeli pa smo že nekaj deset vlog za sprejem v društvo, ki so nam jih poslali, javnosti zelo znani, slovenski vrhunski ekonomisti, ki seveda izpolnjujejo prav vse pogoje za sprejem v plagiatorsko društvo. Če se bodo v naše plagiatorsko društvo včlanili tudi vsi drugi, ki v Sloveniji izpolnjujejo naše pogoje, bomo po številu članov društva kmalu presegli število članov Planinske zveze Slovenije.



Zakaj ste tukaj? Za Janšeja in za Slovenijo!


V nič gredo vse besede organizatorjev shoda v podporo Janezu Janši in njegovem režimu v režiji ZZR, stranke SDS in v ozadju RKC, ko skušajo pred javnostjo rešiti blamažo, ki so si jo sami zakuhali. Kljub vsej organizacijski logistiki in propagandi niso uspeli v Ljubljani zbrati več kot 10.000 tisoč ljudi, čeprav danes na široko poročajo, da jih je bilo čez 12.000 in jih pri tem navajanju demantira celo policija, ki ugotavlja, da jih je bilo nekje okrog 9.000.

Udeležencev splošne slovenske ljudske vstaje je bilo še najmanj enkrat toliko in poklonimo vero ugotovitvam policije, ki pravi, da jih je bilo preko 20.000. Bilo pa bi jih lahko najmanj 50 ali celo 80 tisoč, če bi organizatorji vseslovenske ljudske vstaje imeli na razpolago take organizacijske in finančne možnosti, ki bi bile vsaj deloma primerljive s tistimi s katerimi so razpolagali v koaliciji ZZR, SDS in RKC. Pa pustimo ob strani barantanje s številkami prisotnih udeležencev, ker so te številke dovolj zgovorne že same po sebi in prepustimo manipuliranje z njimi organizatorjem ZZR in Janši.

Volk Janša je tako končno včeraj slekel svojo ovčjo kožo, za katero se je že lep čas neuspešno skrival in se pokazal v svojem žalostnem, pa tudi precej nevarnem, originalu. Verjamem, da so tudi mnogi, ki so jih njemu v podporo včeraj privlekli iz raznih koncev dežele, to spoznali in jih v kakšni morebitni reprizi organizirane podpore Velikemu vodji, več ne bo zraven. Že sama struktura podpornikov svojemu politično ideološkemu maliku je dovolj zgovorna ter priča o velikih težavah organizatorjev kako spraviti v Ljubljano kar največjo množico. Zastraševanje članov stranke SDS, brezplačni avtobusi, razdeljevanje zastav, baje celo denarja, grmenje s prižnic in gromovniške domoljubne parole vidnih ideologov in javnih osebnosti, ki se že leta šlepajo na vzpostavljenem kultu osebnosti Janeza Janše, so metode, ki bi naj na zborovanju zagotovile veliko množičnost in na terenu diferenciacijo ter konfrontacijo ljudi. Ni se jim izšlo in se jim bo v prihodnje še manj. Lahko poskusijo še enkrat in mogoče privlečejo skupaj še kakšnih tisoč zaslepljenih revežev več, vendar poti nazaj na staro več ni. Slovenija je včeraj dokončno stopila na novo pot, ki ne bo lahka, ne brez velikih težav in odrekanja. Je pa to pot, ki je lastna slovenski narodni biti in želji po svobodi slovenskega duha.

Kaj so nam včeraj sporočili udeleženci shoda v podporo Janezu Janši? Udeleženci sami nič, popolnoma nič. S tribune so grmeli Janševi priskledniki in ideologi ter veliki vodja Janez Janša, z v naprej posnetim nastopom, sam. V svojem nagovoru zbranim ideološkim vernikom je opletal z izrazi kot so genocid in drugimi podobnimi, povedal, da nesreča prihaja iz Murgelj ter kaj bodo in česar ljudstvu ne bodo dovolili in ob tem še večinski uporniški del slovenskih državljank in državljanov označil za rdeče fašiste. Ker je ob tej slaboumni oznaki slovenskih uporniških množic celotna demokratična Slovenija planila v smeh, so njegovi podrepniki takoj hiteli v TV kamere in na spletnih omrežjih, razlagati kdo zelo pomemben v svetu naj bi  stanje v Sloveniji  že pred njim označil za rdeči fašizem in je tako njihov Janez to le ponovil.

Da, v Sloveniji lahko že govorimo o nekaterih močno izraženih pojavnih oblikah in doktrinah značilnih za fašizem. Vendar ta nikakor ni rdeči, temveč tisti pravi ter lahko prepoznan črni in ga seveda ni moč pripisovati uporniškim ljudskim množicam, temveč izključno tistim, ki so včeraj ta shod v podporo Janezu Janši organizirali ter njihovim podpornikom iz ozadja. Po Janševi zaslugi bomo tako končno v Sloveniji stvari začeli poimenovati s pravimi izrazi. To zaslugo pa mu le moramo priznati. In to je tudi edini pozitiven rezultat včerajšnjega, njemu v podporo ter v bran, organiziranega shoda njegovih političnih, ideoloških in interesnih ter na silo skupaj zbobnanih ljudi.





četrtek, februar 07, 2013

V čast 3. slovenski ljudski vstaji in kulturnem prazniku!

Tone Pavček



Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca



Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
a v sebi - do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova,
poskusi vnovič in zopet in znova.

Slovenci ukinjamo sami sebe in odhajamo v zgodovino!


Slovenska družba se danes nahaja v stanju, ko lahko več pametnih najdete v norišnici kot pa v  politiki. Vrstijo se ljudske vstaje in kontra vstaje. Vsak proti vsakemu in vsi proti vsem. Kar naenkrat smo pozabili, da nam gre slabo kot nam ni šlo zadnjih sedemdeset let. Vedno več ljudi živi v neprestanem strahu pred jutrišnjim dnem in kljub temu, ali pa morebiti ravno zaradi tega,  še vedno nasedamo raznim političnim in moralnim demagogom ter prevarantom, ki nas dnevno prepričujejo v nekaj v kar v resnici niti sami ne verjamejo. Boj za oblast, moč in privilegije dobiva vedno večje in zelo nevarne razsežnosti. Stanje duha v slovenski družbi smo pripeljali že do samega roba, ko skoraj ne bo več mogoče govoriti ne o pravni državi in ne o demokraciji. Krepko smo namreč že zakoračili v fašizem s skoraj vsemi njegovimi, do sedaj iz zgodovine znanimi, sociološkimi in politološkimi značilnostmi.

Predstave, ki jih za ljudstvo sedaj že dnevno, uprizarjajo predstavniki političnih strank, RKC-ja in nekaterih organizacij, ki naj bi bile civilno družbene, pa to seveda sploh niso, malomeščanskih elit, kapitalskih in finančnih lobijev, so že na meji zdravega človeškega razuma in skrajno neodgovorne ter za usodo te države ter v njej živečih ljudi zelo  nevarne.

Nihče ne želi stvari poimenovati s pravimi imeni in jih ljudem prikazati takšne kot v resnici so ter jih pripraviti na posledice, ki bodo tem procesom nujno sledile in bodo katastrofalne. To nesrečno slovensko zgodbo smo pripeljali do samega apokaliptičnega absurda in poti nazaj skoraj več ni. Sedaj smo že skoraj pripravljeni za zadnji, celo fizični, obračun in prihaja dan, ko bo nekdo moral postati zmagovalec in nekdo poraženec. Neodločenega rezultata ali narodove pomiritve biti več ne more in je očitno ne bo. Sprava, kot več let koristna politična floskula, je torej sedaj mrtva. Priložnosti za  prepotrebno zgodovinsko narodovo spravo smo do sedaj že skoraj vse zapravili in začnimo se pripravljati na prihajajoče težke čase končnih obračunov ter dalj časa trajajočih težkih družbenih konfliktov, solza, trpljenja in mogoče celo krvi.

Aktualne politične elite, čeprav na videz med sabo zelo sprte, okrepljene z RKC , kapitalske, finančne in malomeščanske elite ter režimu zvest del kulturnikov ter intelektualcev, prostovoljno in na demokratičen način ne bo predal oblasti in se odrekel vsem svojim privilegijem,  družbenim vplivom ter pridobljeni politični in ekonomski moči. To seveda ni v njihovem interesu kot tudi ni v interesu elit v EU. Sindrom Grčije tako ne trka več na slovenska vrata, temveč skozi nje že na veliko vstopa. Nov in le malo ideološko prebarvan EU fašizem, ki se na veliko rojeva ter pošastno širi po južnih deželah povezave in se sedaj v praksi preizkuša v Grčiji in Španiji, je naša jutrišnja usoda.

Ljudstvo, ki se udeležuje vseslovenske ljudske vstaje ali jo podpira, se bo moralo odločiti kako daleč je pripravljeno v tem svojem boju iti in kaj za cilje te vstaje žrtvovati. Zavedati se je potrebno, da gre za zelo neenakopraven spopad  med osiromašenim, brezpravnim, prevaranim in bodočnosti oropanim ljudstvom, ki razen svoje množičnosti ter hrabre odločnosti in je celo brez lastne homogene organizacijske strukture, drugih sredstev ter zunanjih organiziranih zaveznikov nima, z elitami, ki obvladujejo in kontrolirajo pravni sistem, vojsko, policijo, tožilstva in sodišča, družbeno kapitalsko, finančno, politično in ideološko nadstavbo ter imajo ob vsem tem še zelo močne in organizirane zunanje zaveznike. Režim, ki je sam sebe vzpostavil z revolucijo, je mogoče zamenjati le na enak način. Vse drugo so le žalostne utopistične blodnje.

Slovensko uporniško ljudstvo v teh najbolj kritičnih in težkih časih tako nima niti enega samega organiziranega trdnega političnega ali moralnega zaveznika. Celotna slovenska politika, tako tista desna kot tista, ki se deklarira kot sredinska ali leva, je na drugi strani dolgoročnih interesov državljank in državljanov. Zaradi teh nesrečnih okoliščin rešitev naših nacionalnih političnih in drugih problemov ni samo v odstopu Janeza Janše, kar je sicer nujno, in ne v neki prehodni ali kako drugače skrpani vladi in ne v predčasnih volitvah, ki bi le na malo drugačen način restavrirale današnje razmere. Rešitev bi lahko bila le v popolnem očiščenju slovenskega političnega prostora in v ponovnem temeljitem preverjanju naših današnjih ter dolgoročnih nacionalnih  interesov. Vse bolj očitno postaja, da smo v preteklosti odločitve, ki so nam jih predstavljali kot dolgoročni nacionalni interes, sprejemali zavedeni, prevarani ter v svojo nacionalno ter družbeno  škodo. Svoje samostojne, neodvisne in suverene države tako že nekaj časa več nimamo in kaj hitro se nam lahko dogodi, da bomo propadli tudi kot narod. Ostali bomo le še kot obžalovanja in pomilovanja vredni slovenski intelektualni in kulturniški hlapci ter izkoriščani kapitalistični tlačani in sužnji, ki smo se, kot narod z ostalimi državljankami in državljani, nekoč imenovali ponosni Slovenci in smo zaradi lastne neumnosti in klečeplaznosti ter intelektualne patološke debilnosti, na koncu sami sebe ukinili. 

sreda, februar 06, 2013

Janševa stranka SDS izvaja splošno mobilizacijo svojih sil!


Vir: portal Novomeški čuvar

Novo mesto, 5. februar 2013

Zadeva: Vabilo na 13. redno sejo IO MO SDS Novo mesto

Vabim vas na 13. redno sejo izvršilnega odbora MO SDS Novo mesto, ki bo v torek 5. februarja 2013 ob 20:00 uri v prostorih MO SDS Novo mesto, Kandijska 36

Predlagam naslednji dnevni red:

l. Ugotovitev prisotnosti
2. Javni shod Zbora za republiko v Ljubljani
3. Obisk vlade na Dolenjskem in v Beli Krajini
4. Razno
Lepo vas pozdravljam!

Opomba k točki 2. : Vsak član IO naj poleg svoje udeležbe zagotovi še najmanj 3 udeležence za javni shod 8.2.2013 v Ljubljani. Poimenski seznam boste oddali na seji.

Bojan Kekec
Predsednik MO SDS Novo mesto

Vabljeni:
- člani IO,
- Predsednik DBK regijske koordinacije SDS, g. Albert P.
- Poslanec DZ zadolžen za MO Novo mesto g. Zvone L.
- član IO SDS zadolžen za MO Novo mesto, g. Jože T.
- predsednica SDM Novo mesto gdč. Eva F. R.
- Glavno tajništvo SDS

P.S. V primeru, da se seje ne morete udeležiti vas prosim, da svojo odsotnost sporočite na E-mail xxxxx.xxxx@sds.si ali gsm 041xxx xxx Bojan Kekec.

Brez komentarja! 
Vabilo je že samo po sebi dovolj zgovorno.  
Narod naj dokaze hrani.

P.S.: nekaj osebnih podatkov brisanih kot dokaz spoštovanja IP

ponedeljek, februar 04, 2013

Štejerci danes v MB že trenirajo, Primorci se pripravljajo.......... !

V Mariboru danes že veselo trenirajo vstajniki in policisti na skupni generalni vaji v prostorih in pred zgradbo mariborske mestne občine.

Danes pridobljene izkušnje bodo dobro izrabili v petek 08.02.2013 popoldan na rdečem shodu v Ljubljani.

Na črno-rumenem shodu dopoldan. ki bo na istem mestu in le nekaj ur prej,  policisti ne bodo posredovali, ker se bodo takrat tam zbrali pristaši njihovih policijskih šefov in ne bi bilo primerno.

Protestniki v MB torej danes že malo protestirajo in skušajo vreči mestno oblast. Policisti pa jo z vsemi močmi varujejo ter branijo in protestnike veselo zapirajo ter nezavestne protestnice po ulicah vlačijo. Ob tem, seveda po nesreči in nenamerno,  še kakšnega protestnika ali protestnico malo kresnejo po glavi ali kje drugje, kjer pa seveda tudi boli.

Vrli in za revolucijo vedno pripravljeni bratje Primorci pa so okitili avtocesto s transparenti s katerimi vabijo na petkov obisk slovenske prestolnice in najlepšega mesta na svetu, Ljubljane.

Janša in Jankovič pa vlagata tožbe proti Klemenčiču in njegovi proti korupcijski komisiji. Bratuškova, Erjavec, Virant in Žerjav se dogovarjajo kako se ne bi nič dogovorili in kljub temu obdržali parlament z vsemi svojimi osebnimi prihodki in privilegiji. Lukšič, pa si še ni nabavil kopalk in ga tako ne morejo zvleči v bazen brez vode. Ko pa bo v bazenu voda, pravi Lukšič, pa bo vanj skočil brez kopalk, kot pravi naturist. To bo Bratuvškova dobila velike oči.

Predsednik države Borut Pahor pa je v svojstvu vrhovnega poveljnika slovenske vojske,  danes obiskal vojaškega ministra Hojsa ter neko znano vojaško enoto, da se dogovorijo kako in kaj, če bi morebiti Pahor tako ocenil in Janša ukazal, da je potrebno kje okrepiti sile. Ker sovražnik nikoli ne počiva in nič nas ne sme presenetiti.

Koalicija SDS - ZZR - RKC pa veselo piše grafite, pošilja vabila, organizira avtobusne prevoze, na drogove natika EU in slovenske zastave, pripravlja zaloge raznih okrepčil, sestavlja gesla in sploh so te dni na polno zaposleni. Prosim, da jih pri tem ne motite.

Razni Odbori, Koalicije, Fronte in druge razkropljene vstajniške druščine pa se trudijo s pisanjem in objavljanjem raznih pomirjevalnih sporočil, opravičil ter miroljubnih pozivov in tako nimajo časa, da bi se vsedli skupaj in se dogovorili kako in kaj ter se temeljito pripravili in predvsem organizacijsko in logistično poenotili.

To bo še zanimiv teden, če se je že ponedeljek tako razburljivo začel.

Prekmurska SLS naveza in kaj dela minister za gospodarstvo ?

Radovan Žerjav, minister za gospodarstvo in predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) v odstopu, je politik, ki ga slovenski mediji ne omenjajo ravno pogosto. Nekako se izogibajo pisanju o njegovih notranje strankarskih zapletih, ki jih ni manj kot v kakšni drugi politični stranki in še manj pišejo o kakšnih njegovih uspehih kot ministra za gospodarstvo. Pravzaprav o tem ne pišejo skoraj nič in tudi sam v svojih javnih nastopih o tem kaj veliko ne pove. O vseh drugih ministrih ter njihovih uspehih ali neuspehih lahko dnevno kje kaj preberemo, le o Radovanu Žerjavu in njegovem ministrstvu za gospodarstvo skoraj nikjer nič. Kakor, da ministrstva za gospodarstvo in ministra sploh ne bi imeli. Javnomnenjske ankete pa ga kljub temu, ali morebiti ravno zaradi tega, uvrščajo izredno visoko.

Pred kratkim smo sicer lahko nekaj malega prebrali o tem na kako sumljiv način naj bi njegova žena dobila zaposlitev na Zavarovalnici Triglav v Murski Soboti. Pred tem pa tudi kako je iz stranke pometal črnomaljskega župana Fabjana, pa mariborskega Kanglerja in predsednika ZZS Vriska. Javnost mu je takrat seveda ploskala in te njegove strankarske kadrovske poteze odobravala. Nekateri pa so že takrat namigovali, da iz stranke letijo le tisti, ki mu niso blizu in bi ga lahko kakor koli ogrožali ter tisti, ki jih je bilo potrebno iz stranke zabrisati zaradi želje kakšnega od Žerjavovih političnih prijateljev oziroma partnerjev.

Šele v zadnjem času pa so začeli bolj glasno opozarjati na navezo med Žerjavom in njegovim prekmurskim rojakom Marjanom Maučecem. ki je do nedavnega bil sekretar Državnega sveta.

Mnogi v Pomurju in predvsem v njegovem rodnem Prekmurju so se spraševali in se niso mogli načuditi, kako je Maučec sploh lahko postal sekretar Državnega sveta, ko pa naj bi imel že takrat na glavi ogromno masla in je nekatere njegove posle raziskovala policija in se je njegovo premoženje prodajalo na dražbah. Še danes se občasno med tamkajšnjimi ljudmi postavlja vprašanje kdo so v resnici bili veliki in močni botri v sami SLS kot tudi zunaj nje, ki so Maučecu varovali hrbet in mu omogočili, da se obdrži na površju? Malo bolje informirani pravijo, da se ima Žerjav prav Maučecu in njegovim povezavam v SLS zahvaliti, da je postal najprej minister v prvi Janševi vladi in potem še predsednik stranke SLS.

Govorice o navezi Žerjava in Maučeca, ki se že dalj časa širijo predvsem po Prekmurju, so sedaj našle pot tudi že v lokalne medije. Sicer še precej boječe in zelo previdno kakor, da bi se pisci in njihovi uredniki nečesa bali ter si ne bi prav upali povedati oziroma zapisati tega kar tako ali tako skoraj vsi že dolgo vedo. O Maučecu in njegovih sumljivi ter zavoženih poslovnih "hokus-pokusih" se je pred časom veliko pisalo in potem, ko je prevzel vidno funkcijo v DS, v glavnem potihnilo. Sedaj so začele na dan prihajati še nove zanimive zgodbe o sumljivih poslovnih telovadbah Maučecevega sina in o tem, da naj bi prav Radovan Žerjav s svojo avtoriteto predsednika stranke SLS in ministra za gospodarstvo, varoval hrbet obema.

Najbolj zanimive zgodbe o tej prekmurski navezi pa prihajajo prav iz  vrst nekaterih malo bolje informiranih članov stranke SLS, ki pa v glavnem niti ne izhajajo iz prekmurskega ali pomurskega okolja. Bolj se približuje kongres stranke SLS na katerem naj bi se Žerjav poslovil z mesta predsednika stranke, bolj živo in zanimivo postaja. Razne interesne skupine v SLS so se začele prebujati in iskati svoje priložnosti ter si zagotoviti vpliv v po kongresni SLS ter tako seveda tudi v slovenskem političnem prostoru.

Bolj kot ta notranja interesna strankarska prerivanja in boj za moč ter vpliv v SLS, me danes prav zares zanima Žerjavova uspešnost kot ministra za gospodarstvo. Janša o tem ne črhne niti besede, v razpadajoči koaliciji o gospodarskem ministrstvu in kaj tam sploh počnejo, delajo ter s čim se ukvarjajo, ni slišati nič. Tudi mediji Žerjava sprašujejo vse drugo le o njegovem delu kot ministra skoraj nič. Pravzaprav iz medijev zvem več o tem kaj dela ali vsaj naj bi delala Novakova kot ministrica za Slovence po svetu. Pa gre za popolnoma nepomembno in tudi nepotrebno ministrstvo. Ministrstvo za gospodarstvo pa je prav v današnjih kaotičnih razmerah eno ključnih, o delu in projektih katerega bi morali vsakodnevno prebirati, se o tem pogovarjati, ga vrednostno in kvalitativno ocenjevati in če je potrebno, se o njegovih ukrepih ter aktivnostih tudi pošteno in produktivno prepirati. Tako pa o delu tega ministrstva vse od začetka mandata te vlade pa do danes nismo mogli prebrati ali slišati skoraj nič. Edino kar vemo je, da to ministrstvo obstaja in ima ministra, ki je Radovan Žerjav.





nedelja, februar 03, 2013

Velik medijski direndaj okrog neke nepomembne ženske, ki je slučajno poslanka!

Že nekaj dni mi povsod kamor se ozrem v oči in ušesa skače neka Alenka Koren Gomboc, ki je slučajno ter po spletu okoliščin nadomestna poslanka SDS v slovenskem parlamentu. Pogledam v slovenske spletne medije in na prvih straneh ta nesrečna Alenka. Poklikam malo po nekaterih portalih in glej ga zlomka, ponovno Alenka. Skušam s klikom pobegniti na Twitter ali na Facebook in ponovno berem o Alenki. Včeraj je žena kupila Gavrilovič pašteto in je sedaj ne upam več niti odpreti, ker se bojim, da bom v njej zagledal Janševo poslanko Alenko in njene ponarejene dokumente in življenjepise.

Tako me slovenski mediji iz dneva v  dan granatirajo z nekimi nepomembnimi Gombočkami, Vogrini, Ambrožiči in Simčiči pa mogoče še s kom iz te žalostne poslanske druščine, ki v resnici o ničemer ne odločajo, nimajo na nič nobenega vpliva ter tam v državnem zboru ne počnejo drugega kot mehanično pritiskajo na neke tipke. V tem kritičnem času za državo Slovenijo ter vse nas, ki v njej prebivamo, mi je popolnoma vseeno ali bodo kot poslanci obstali ali jih bodo na kakšen način morebiti celo izločili, ker moja usoda je le malo odvisna od njih. Pravzaprav jih ob spremljanju TV prenosa iz parlamenta v glavnem niti ne opazim. Nobenega od njih nisem volil in tako pač tudi ne prevzemam za njihovo izvolitev nobene odgovornosti. Ker pa sem se udeležil volitev in sem volil, pa sem tako objektivno sokriv za to kar se nam danes dogaja in tudi za to kar se nam dogodilo še bo.

Ko nas mediji tako obsipavajo z zgodbami o tej peščici poslancev in eni poslanki, v resnici usmerjajo našo pozornost od tistih poslank in poslancev, ki kot brezmadežni in seveda verodostojni, sprejemajo zame in za vse nas daljnosežne ter usodne odločitve. O njih ter njihovih razpravah in zavzemanjih pa objektivno kritičnega lahko le malo kaj preberemo. Na eni strani mi zatrjujejo in prikazujejo kako naj bi razpadala koalicija, odstopali ministri in državni sekretarji, na drugi strani pa bi tudi slep, gluh in še krepko neumen za povrh, lahko videl in zapazil, da takšne sloge v sprejemanju nekaterih, za ljudi usodnih ter pogubnih odločitev, ni bilo niti na samem začetku delovanja te sedaj razpadajoče koalicije in celotne sestave parlamenta.

V lažeh, demagogiji in zavajanju ljudi, poslanke in poslanci takšne ubranosti, sloge in enotnosti še nikoli doslej niso zmogli. Kakor, da bi bil celoten slovenski parlament homogen in brez političnih strank ter koalicij, brez različnih strankarskih programov in brez vseh ideoloških ter političnih nasprotij. Razen seveda teh pet ali šest poslank in poslancev, ki jim sedaj moralno ter etično kalijo to, kot je nedolžne deklice solza, čisto vodo. Prav očitno je, da se predčasnih volitev bojijo kot hudič križa, ker vedo, da bi jih ponovne volitve odpihnile kot veter ptičje pero in jih ogromna večina slovenskega parlamenta od znotraj nikoli več ne bo videla. Odreči se privilegijem, dobrim dohodkom, moči in vplivu ter medijskim reflektorjom, že po dobrem letu težko priborjenega mandata, pa si res na tako lahek način ne bodo dali odvzeti. Storili bodo vse, da se jim zgodba zavleče, pa če bi tudi na koncu Janeza Janšo zamenjal sam črni Lucifer in jim je pri tem še najmanj mar kakšne bodo posledice za državo in v njej živeče ljudi.

Prav vsi dobro vedo, da po naslednjih volitvah nekdo od njih ter nekaj sedanjih strank pa le bo ponovno sedelo v parlamentu in jim bo takrat še kako koristilo vse to kar danes tako složno podpirajo in sprejemajo ali še nameravajo sprejeti. Zavedajo se, da je vladanje v demokraciji težavno in zahteva ogromno napora, v primerjavi z diktaturo, ki jo sedaj na obroke uvajajo, kjer je ljudstvo daleč odmaknjeno od možnosti soodločanja in vlivanja na odločitve oblasti.

Ker armadi brezposelnih, ki bo številčno še naraščala, niso sposobni zagotoviti delovnih mest, bodo sprejeli raje novo delovno pravno zakonodajo ter iz ljudi naredili brezpravne ter popolnoma odvisne kapitalistične tlačane in sužnje. Ker so državo spravili pred bankrot in jo zadolžili do nerazumnih meja, potrebujejo vedno nove pokojninske reforme, reforme zdravstvenega sektorja in reforme predšolske vzgoje, šolskega sistema, volilnega sistema ter okrepljene in ojačane z novimi pooblastili, resorje državne prisile od tajnih služb, policije, tožilstva in sodišč. Vse mora biti pravočasno pod kontrolo in nadzorom ter pripravljeno, ker sindrom Grčije že glasno trka na Slovenska vrata. Dvajset let so sejali razdor med državljanke in državljane in sedaj prihaja dan, ko naj bi, tako vsaj nekateri upajo, poželi to kar so sejali.















sobota, februar 02, 2013

Nevarna provokacija ali .............!?



»Kristjani, klali smo vas 1945, klali vas bomo 2013«. To je napis na steni ene od diskontnih trgovin na Zaloški cesti v Ljubljani. Policija že zbira obvestila.

V Ljubljani na Zaloški cesti so za zdaj neznani storilci na poslovno stavbo ene izmed diskontnih trgovin napisali poziv k fizičnemu obračunu s kristjani.

Nisem bil posebej presenečen, ko so mediji začeli objavljati fotografijo tega nesrečnega grafita in poročati o njegovem obstoju. Ne, nisem pričakoval kaj podobnega in še najmanj kaj tako slaboumnega. Vendar so me izkušnje iz dosedanjih slovenskih uporov ter demonstracij naučile, da so možna prav presenetljiva presenečanja. Tako je bilo vedno doslej. Spomnim se tistih znamenitih ljubljanskih študentskih demonstracij, ki se jih spominjamo po obmetavanju zgradbe slovenskega parlamenta z granitnimi kockami in pojavom nekih čudnih pisnih sporočil. Nikoli nismo zvedeli kdo je organiziral in vodil topničarje s kockami in odkod so prišli tisti listki s tistimi provokativnimi vsebinami. 

Takšno prakso vpadov raznih in nikoli odkritih "padalcev" med demonstrante smo potem ponovno videli na prav vseh organiziranih demonstracijah slovenske ljudske vstaje v Mariboru in Ljubljani. Vrli demonstranti so uspeli narediti celo nekaj fotografij teh s kapucami zakritih padalcev, ko so bili že v rokah policije in vsaj enega tudi prepoznati ter njegove podatke celo javno objaviti. Nič nisem potem nikjer več prebral, da je bil proti njemu in njegovim "soborcem" sprožen kak postopek ali da bi bil celo obsojen. So pa policisti v Mariboru veselo pokasirali ter za rešetke in potem še pred sodnike spravili kar lepo število protestnikov od katerih vsi protestniki sploh naj ne bi bili.

Na protestih v Ljubljani smo bili priča zelo podobni situaciji in še danes prav ne vemo kdo so bili junaki, ki bi se radi tako malo pretepali s policisti in jih izzivali ter vzklikali razna slaboumna gesla. Mnogi protestniki seveda vedo v katera okolja in črede ti osebki oziroma skupine teh ljudi spada, le policija tega nekako prav ne ve ali pa ne sme vedeti.

Pred nami je 8. februar, slovenski kulturni praznik in dan napovedanega protestnega  shoda ljudske vstaje v Ljubljani. Potem se je tudi znameniti Zbor za republiko, ki je nekakšna koalicija strank SDS in Nove Slovenije ter slovenske RKC,  spomnil, da bi prav na ta dan tudi oni malo demonstrirali po Ljubljani in so takoj zagnali svojo propagandno ter logistično mašino, da bi spravili tja kar največ ljudi. Celo brezplačne avtobusne prevoze naj bi organizirali. Stroške organizacije, prevozov in celotne propagande pa bosta skoraj zagotovo pokrili stranka SDS in RKC in verjetno kaj tudi slovenski davkoplačevalci. 

Pa se mi vse povedano niti ne bi zdelo tako zelo sporno, če ne bi bilo takšno početje, da skupaj skoraj ob istem času in na istem mestu spraviš dve ideološko in politično tako zelo različni ter med sabo sprti množici ljudi izredno nevarno in že prav slaboumno. Kakor, da bi si nekdo prav želel, da pride do konflikta in medsebojnega fizičnega obračunavanja. Za to pa je seveda potrebno ljudi primerno pripraviti in jih dovolj podkuriti ter v njih vzpodbuditi tudi dovolj agresivnega sovraštva. To pa je možno na veliko načinov. Vse od njihovega temeljitega obdelovanja z raznimi sovražnimi in hujskaškimi parolami in gesli, na avtobuse s katerimi jih boš transportiral postaviš kakšen zaboj dobrega vina in drugih tekočih substanc in do organiziranja junaških mladcev, ki bodo onim drugim že pokazali kako se takšnim rečem streže. 

V tem prenapetem ter ideološko in politično zasmrajenem vzdušju ima svoje učinke seveda tudi takšen slaboumen grafit, ki bi lahko prav odlično služil za mobilizacijo "ogroženih in zapostavljenih", da bi se ponovno podali v kakšno nerazumno ter zelo nevarno avanturo obračunavanja s svojimi sodržavljankami in sodržavljani. Če se kaj takšnega na ta dan res dogodi, potem poti nazaj več ne bo. Naj si  prav nihče ne domišlja, da bi lahko katera stran v tem na novo prebujenem konfliktu bila zmagovalec, ker ga ne bi bilo. Bilo pa bi dva milijona poražencev in konec države Slovenije ter ogromno krvi, terorja, solza in nesreče. To kar smo pred desetletji opazovali na Severnem Irskem bi potem lahko izkusili doma na naši slovenski zemlji. 

Pripis: 03.02.2013

Šele sinoči sem dobil informacijo s fotografijo, da sta na isti zgradbi bila celo dva grafita. Tega drugega sedaj objavljam, ker me vsebina tega grafita le še utrjuje v sumih, ki sem jih izrazil v svojem gornjem zapisu. 

Čeprav se vsebinsko grafita na prvi pogled zelo razlikujeta, se v resnici njuni sporočilnosti še kako dopolnjujeta. Oba nagovarjata popolnoma isto publiko in pri isti skupini ljudi skušata vzbuditi pričakovana negativna čustva.  Res bedno in intelektualno pod vsakim nivojem ter ob vsem še zelo podcenjujoče do ljudi, ki jih želita nagovoriti in jim nekaj sporočiti. Gospodje, ponovno ste ga krepko udarili mimo!

petek, februar 01, 2013

Janez Janša med slovenskimi rojaki v Čilu!

Od nekod se je pojavila fotografija slovenskega premiera Janeza Janše, pred nekaj dnevi posneta ob njegovem  obisku Čila, ko se je srečal s tam živečimi slovenskimi rojaki.

Fotografija ne bi bila nič posebnega in verjetno ne bi vzbudila kake posebne pozornosti, če na njej ne bi bil ob lončku z drevescem, ki ga Janša drži v rokah, zapažen zanimiv simbol, ki so ga uporabljali domobranci v drugi svetovni vojni.

Zanimivo je tudi, da te fotografije na svetovni splet niso spravili kaki slovenski levičarski novinarji, temveč so nas z njo obdarili in na njej lepo viden ter sporen domobranski simbol, opozorili ljudje iz neke druge države. Niso pa navedli kdo je avtor te "zanimive" fotografije. Komentar, ki to fotografijo na spletu spremlja, je napisan v tujem jeziku.


Sedaj se iz J. Janše javno nočujejo celo že njegovi največji verniki!

Vir: spletna stran VEČER, 31.01.2013

Na spletni strani Večera poročajo o javni tribuni Zbora za republiko, ki so jo sinoči organizirali v Lenartu v Slovenskih goricah. Kot poslušalci in zadolženi za glasno ploskanje, so v glavnem bili člani lokalnih odborov SDS, nekaj županov, pa še kakšen poslanec. Kdo je ali so bili ti poslanci poročevalec ne pove. Prepričan sem, da je bil skoraj gotovo prisoten tudi meni najdražji poslanski gromovnik Marijan Pojbič, ker brez njega bi ta lenarška seansa le težko minila.

Elito, ki jo je v Lenart poslal Zbor za republiko, pa so zastopali, zadnje čase zelo aktiven  moralni teolog Ivan Štuhec, vidni član SDS in nekdanji poslanec France Cukjati ter Andreja Valič Zver, žena evropskega poslanca in pogorelega predsedniškega kandidata Milana Zvera.

Eno najbolj krepkih trditev pa se je na tej javni tribuni v Lenartu znebila prav Andreja Valič Zver, ko je Janeza Janšo označila za vrhunskega stratega in politika, ki sodi v druščino slovenskih velikanov kot so bili general Rudolf Maister, oče slovenskega naroda Primož Trubar in osamosvojiteljski politik Jože Pučnik. Sicer vso priznanje  pokojnemu dr. Jožetu Pučniku, vendar tudi njega ni mogoče prav z ničemer postavljati ob bok Maistru in še manj Trubarju. Janez Janša pa seveda v druščini vseh teh treh zgodovinskih osebnosti res nima kaj za iskati. Pa tudi Pučnik o Janezu Janši naj ne bi  imel ravno bleščečega mnenja in bi se verjetno danes v njegovi druščini počutil precej nelagodno. Še najmanj pa bi Janšo lahko primerjali z Maistrom in Trubarjem, ker bi vsakršna takšna zgodovinsko popačena ter politikantska in skrajno neobjektivna primerjava, prej mejila na javno norčevanje iz Janeza Janše kot pa na dajanje kakšnega vrednostnega zgodovinskega priznanja.

Ni pa to prvič, da si javno pomembne ter izobražene gospe in gospodje  "iz mesta", ki ob vsem še zasedajo kje kakšna vidna in častna mesta v političnih,  državnih ali cerkvenih institucijah, ko pridejo "na deželo", predstavljajo, da so prišli med napol pismeno in malo butasto ter precej nevedno rajo in se temu svojemu občutku primerno potem tam tudi obnašajo in govorijo. Kar nekam težko verjamem, da bi se Valičeva bila sposobna kakšne takšne bebave izjave znebiti kje tam v Ljubljani, Mariboru ali v Kopru, tudi, če bi predpostavljala, da v dvorani sedijo sami isto misleči, ki pa v dobršnem delu v izobrazbi, splošni razgledanosti ter na družbeni lestvici vplivnosti, kaj veliko ne zaostajajo zanjo.

Malo bolj bi pa Valičeva le morala ceniti sebe in svoj strokovni ter osebni ugled in premisliti kaj kje blekne, tudi če predpostavlja, da so poslušalci na ravni, ki ji po njenem  zagotavlja, da bodo vsako njeno izrečeno misel vsrkali, kot puščava kapljico vode. Verjamem, da je s to zgodovinsko primerjavo želela povzdigniti lik in delo Janeza Janše in ga tako pred prisotno publiko uvrstiti med nesmrtne slovenske velikane preteklosti in sedanjosti. Dosegla pa je prav nasprotno in se razumni ljudje ob njeni izjavi lahko le prizanesljivo nasmehnejo ter zamahnejo z roko in si seveda mislijo svoje.













četrtek, januar 31, 2013

Solidarni in enotni pa so v grabežu!


Poslanci so včeraj potrdili sklep o zneskih, ki posameznim političnim strankam pripadajo iz državnega proračuna. V letu 2013 bo tako deset strank skupaj dobilo nekaj več kot 2,7 milijona evrov ali 228.485,25 evra na mesec, in sicer tiste, ki so na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2011 zbrale najmanj en odstotek glasov volivcev.
Le kdo bi imel pripombe nanj, saj si bodo politične stranke – ne glede na krizo in vsesplošno varčevanje v državi – pustile letos iz državnega proračuna skupno izplačati kar 342.243 evrov več denarja, kot bi si ga po kriterijih, ki so veljali v drugi polovici leta 2012 (rebalans proračuna za leto 2012 jim je od julija naprej sredstva oklestil).

Našlo pa se je nekaj poslank in poslancev, ki so zmogli še vsaj malo moralne odgovornosti, in svojega glasu za to ropanje niso prispevali. To so bili Polonca Komar, Branko Kurnjek, Bojan Starman in Gregor Virant iz Državljanske liste ter Franc Pukšič in Roman Žveglič iz Slovenske ljudske stranke. Prav nikomur v SDS, PS, SD, NSi in DeSUS pa se ta finančni dodatek ni zdel sporen.

Brezobzirnost in požrešnost slovenskih političnih, strankarskih ter poslanskih elit ne pozna več nobenih meja. V istem dahu, ko celotni slovenski javnosti vsak dan zabijajo v glavo kako je potrebno varčevati in se odpovedovati, ko sto tisoči državljank in državljanov že mesece in mesece ne uspevajo več poravnavati svojih mesečnih denarnih obveznosti, ko premnoge matere skoraj nimajo več s čim nasiti svojih najdražjih, ko otroci celo že v šolah ostajajo lačni, ko imamo okrog 160. 000 brezposelnih, več kot 300. 000 upokojencev s tako mizernimi pokojninami, da z njimi ne morejo preživeti meseca, deset tisoče zaposlenih delavcev, ki jim ne izpačujejo zasluženih plač in ne poravnavajo prispevkov, ko dnevno krčijo socialne transferje, ko nam dnevno propadajo gospodarske organizacije in se ukinjajo delovna mesta, ko znižujejo plače in dodatke delavcem v javnem sektorju in da ne naštevam dalje, so poslanke in poslanci v državnem zboru brez kančka slabe vesti ali kakršnega koli moralnega zadržka izglasovali  povečanje sredstev za svoje strankarske potrebe.

Sramota, ki si je slovenske državljanke in državljani nismo zaslužili. S tem dejanjem je velika večina poslank in poslancev dokončno izgubila vso legitimnost in ta državni zbor je potrebno takoj razpustiti. Edini, ki so ostali zvesti svojim deklariranim moralnim in etičnim načelom so bili poslanci Virantove DL in dva poslanca SLS. Ko gre za njihove strankarske in osebne interese so složni in funkcionirajo kor eno, Ko pa gre za interese države ter državljank in državljanov, pa za javnost dnevno uprizarjajo medstrankarske špetire, se po medijih obkladajo, žalijo ter ideološko in politično razdvajajo ljudstvo.

In složni so tudi, ko gre za omejevanje ljudske iniciative, neposredne ljudske demokracije, postopnega uvajanja diktature v državi, omejevanja delavskih pravic in drugih skozi stoletja priborjenih občih človekovih pravic, pri povečevanju pravic in pristojnosti državnih represivnih organov. To složnost udejanjajo prav te dni, ko kot po tekočem traku sprejemajo nekatere zakone ter bodo kot napovedujejo posegli celo v Ustavo in nekatere zakone s katerimi bodo iz slovenskih delavcev dokončno naredili kapitalistične tlačane in sužnje ter iz državljank in državljanov navadno brezpravno rajo.

Skrajni čas je, da državljanke in državljani države Slovenije skupaj, složno in v en glas zakričimo, da se tega pa res več ne gremo. Tako kot smo te poslanke in poslance izvolili,  jih moramo sedaj takoj razrešiti in si izboriti nove predčasne volitve. Ne šele čez nekaj mesecev ali celo let, temveč čim prej. Po slovenski ustavi ima oblast ljudstvo in ljudstvo mora odločiti o usodi tega parlamenta in ne predsednik države Borut Pahor in ne nekaj strankarskih liderjev, ki prav te dni zaplotniško mešetarijo z usodo države ter v njej živečih ljudi.

Ne damo Ustave, ne damo demokracije in ne damo socialne in pravne države Slovenije! Če je potrebno, naj se Ustava brani tudi z neustavnimi načini in sredstvi!

sreda, januar 30, 2013

Udbomafijski strici iz ozadja ponovno udarili!



Vir. Spletna stran POP TV 24 UR 

Ljubljana, 30.01.2013

Poslanka ponaredila tudi priporočilo nekdanjega delodajalca

Ne le da je listina o izobrazbi poslanke SDS Alenke Koren Gomboc ponaredek, KPK je še ugotovila, da je predložila priporočilo SKB banke, za katero se je izkazalo, da ga banka nikoli ni izdala. Gombočeva zadeve ne komentira, v stranki pravijo, da z navedbami niso seznanjeni.

Ustavite vendar že končno to KPK!! Tako dalje več ne gre. Pred nikomer v tej državi nimajo več prav nobenega respekta in nikogar se ne bojijo. Ni jim bilo dovolj, da so tako grdo očrnili našega Velikega vodjo Janeza in mu nakopali kopico težav. Pa o vedno smejočem Zoranu so v tistem pregrešnem poročilu tako grdo pisali kot, da tisti gospodje v KPK še nikoli ne bi slišali, da tisti, ki se veliko smeji, nič slabega ne misli. Če pa že kaj narobe naredi pa je to lahko le čisto naključje , nesrečen slučaj ali pa mu je kdo vse to podtaknil.

In potem še, kako naj ubogi Janez ve odkod je priletel kakšen evro, ko pa ima toliko različnih virov ter ob tem še toliko obveznosti in dela z vodenjem vlade in svoje stranke SDS. Pa še sestankov Zbora za republiko se mora udeleževati in mednarodne obveznosti in kdo bi vedel kaj vse še ne,  in sedaj naj ob vseh teh zadolžitvah revež pomni še vse svoje gotovinske prilive ter izdatke. Če bi vam iz toliko različnih strani pritekal denar, tudi ne bi vedeli kdaj in od koga ter zakaj je kaj priletelo.

Pa vse to tej pregrešni KPK še ni bilo dovolj. Odslej tudi sam verjamem, kaj verjamem, sedaj vem, da je ta KPK čisto institucionalizirano orodje udbomafijskih stricev iz ozadja, ki jih z lastno roko vodi mali mož iz Murgelj in jim v tej deželi ni več prav nič svetega. Da se lotijo tako simpatične deklice, ki je baje tudi nekakšna predsednica stranke tam na Koroškem in poslanka Janševe stranke SDS v parlamentu ter ob tem še  sorodnica premierjeve žene Urške, je pa res preveč. Saj nekako še razumem, da se fantje tako po moško malo udarijo med sabo. Da pa  tako grdo udarijo po nežni in seveda nič krivi dami, pa je le preveč. 

Če naša draga Alenka pravi, da ni nič kriva, potem pač ni nič kriva in v to se dvomiti ne sme.  Bo že Zbor za republiko vsem dvomljivcem, levičarjem in drugi tovrstni sodrgi, na svoji prvi naslednji seansi pokazal kdo je kaj kriv in kdo ni. Če pa še to ne bo zadostovalo, pa se bo na pomoč poklicalo moralnega teologa Antona Štuheca, ki vas bo vse nevernike in druge dvomljivce dokončno razsvetlil v pravi resnici. Alenkina  resnica in SDS pravica morata zmagati!


Ko ima hudič mlade, jih ima vedno veliko....!


Vir: VEČER, 30.01.2013

Francu Kanglerju odvzeli strokovni naslov

"Senat DOBA Fakultete za uporabne poslovne in družbene študije Maribor je na včerajšnji popoldanski seji soglasno sprejel sklep, da se Francu Kanglerju odvzame strokovni naslov diplomirani ekonomist (VS) zaradi ugotovitve, da njegova zaključna naloga v pomembnem delu ni rezultat njegovega samostojnega strokovnega dela. Fakulteta bo v Uradnem listu nemudoma preklicala veljavnost aprila 2008 izdane diplomske listine," so danes sporočili z DOBE.

Ne na izlet v Kočevski rog, sedaj bo potrebno ponovno za mizo in računalnik  ter vse od začetka. Upati je le, da se tudi lovci ne bodo spomnili in ponovno preverili ali je z lovskim izpitom bilo vse v redu. Pa gospodje, ki podeljujejo vozniška dovoljenja in še kdo, bi se sedaj  lahko domislil kakšnih naknadnih preverjanj. 

Seveda ima nekdanji mariborski župan in krajan, danes zelo znanega slovenskega kraja Dupleka, še srečo, da v tej veliki nesreči ni osamljen. Ker ima v deželi slovenski že kar nekaj sotrpink in sotrpinov s katerimi  lahko skupaj prebolevajo nesrečno usodo, ki jih je doletela. 

Njihovo število pa bi se še lahko zelo povečalo, če le fakultete malo bolj množično zaženejo tisti hudičev izum, ki se mu po slovensko reče program za odkrivaje ponaredkov ali plagiatov. Da bi se avtorju tega programa roka posušila, s katero je po tipkovnici klepal to nesrečno računalniško čudo, ki sedaj povzroča toliko preglavic in jeze ter strahu raznim diplomantom, magistrom in doktorjem znanosti. Bog ima dolgo šibo, pravi star pregovor in mogoče ga bo kdaj dosegla. Franci si vsekakor močno želi, da ga bi.

torek, januar 29, 2013

Dimitrij Rupel že ve kdaj je kaj koristno povedati!

Hudičevi zlobneži, ki si vse beležijo ali celo pomnijo in potem ob najbolj nepravem času uporabijo:



Dimitrij Rupel, 1995

Janez Janša je demagog. V politiki nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike. Janšev načrt je spraviti slovenske oblasti v težave, pa naj nas stane kar hoče. Njegov cilj je Sloveniji povzročiti čim več zmešnjav in sporov.

Dimitrij Rupel, januar 2013

Dragi kolegi in prijatelji v Zboru za republiko, zame je Janez Janša iz leta 2013 isti Janez Janša, ki sem ga spoznal leta 1988. Za podporo sodelavcu iz časa osamosvajanja, nekdanjemu ministru, predsedniku SDS in aktualnemu predsedniku vlade imam veliko razlogov.

Tako je pač to v na tem ljubem svetu. Nikoli ne veš kdaj bodo kaj uporabili, da bi te očrnili. Kot, da sprememba mišljenja ne bi bila nekaj najbolj normalnega v življenju. Tudi Plagiator ima danes popolnoma drugačno mnenje o gospodu dr. Dimitriju Ruplu, kot sem ga imel nekje tam koncem osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Priznati pa je Dimitriju Ruplu potrebno veliko vidovitost in analitično sposobnost s katero je ocenil svojega sedanjega strankarskega šefa. Seveda mislim tukaj na izjavo, ki jo je dal daljnega leta 1995. Dobro, da se je ohranila, ker jo bo Rupel lahko ponovno aktualiziral, če bo Janša odletel z oblati. Ker Rupel je znan po tem, da tistih, ki niso na oblasti, ne mara preveč. Žena Meta je svojim prijateljicam na tržnici baje zaupala, da si že kupuje kravate rdeče barve, s katerimi bo po potrebi nadomestil rumene. Tiste stare rdeče, ki jih še hrani iz nekdanjih časov, naj bi že preveč obledele. Da ga pri kupovanju ne bi zalotili, jih nabavlja v Italiji in z njimi baje tudi že oskrbuje ustavnega sodnika Petriča, ki mu rumene počasi tudi ne bodo več tako zelo všeč.

V pozdrav prihajajoči 3. slovenski vstaji, dne 08.02.2013
























Lahko, lahko!

Pomagajte! Kateri je pravi Janez Janša?

Drage obiskovalke in cenjeni obiskovalci te strani, Plagiator vas prosi za pomoč.

Berem tiskane medije, berem spletne portale, poslušam radio in gledam razne TV postaje. Zaznal sem dva slovenska politika, ki izstopata z  najbolj dogmatičnimi, zastrašujočimi, nedemokratičnimi in izklučevalnimi stališči, od katerih enega mediji predstavljajo kot Janeza Janšo in drugega kot Igorja Lukšiča.

Oba sta prvaka vsak svoje politične parlamentarne stranke in oba zagovarjata zelo podobne vrednote, ki se le malce razlikujejo v javno izraženi in navidezni ideološki obarvanosti. Eden od njiju mi deluje kot, da prav dobro ve kakšno politično in ideološko držo zastopa in drugi mi deluje nekako tako kot politična in ideološka mlačna voda.

Oba se zavzemata za razlastitev slovenskih državljank in državljanov pravice do soodločanja na referendumih in oba zvesto zagovarjata tako imenovano reformo trga dela s katero želita iz delavk in delavcev narediti kapitalistične tlačane in sužnje. Oba krasijo tudi nekatere lastnosti, ki smo jih nekoč radi pripisovali kakim diktatorjem in samodržcem in o katerih smo takrat zelo grdo govorili ali pisali. Iz meni neznanih razlogov tega več ne počnemo tako pogosto. Pa ne zaradi tega ker takšnih oblastnikov na svetu ne bi več bilo, temveč so razlogi neki drugi in očitno povsem pragmatični.

Oba se kažeta kot zelo zamerljiva in izključevalna politika, ki bi rada delala red ne le v svojih, temveč tudi pri vseh drugih političnih strankah. Oba sta tudi zelo dobro zapisana pri predsedniku države Borutu Pahorju in kot kažejo zadnji dogodki v državi, ju oba gospod predsednik države tudi zelo podpira. Eden od njiju si predčasnih volitev naj ne bi želel in drugi naj bi si jih nadvse želel. Tu se, kot je videti, v svojih javno izraženih stališčih vsaj malo razlikujeta. Bila pa naj bi si popolnoma enotna glede kake morebitne nove vlade, ki bi jo radi nekateri liderji parlamentarnih strank sedaj skrpali in bi naj nekaj časa vladala in si je nobeden od njiju ne želi. Že vesta zakaj.

Prav milo se mi stori, ko vidim kako korektna sta drug do drugega. Tisti, ki naj bi bil Janez Janša ne pove nič slabega o tistem, ki naj bi bil Igor Lukšič. To medsebojno ljubezen sta prenesla tudi na svoje strankarske kolege in kolegice in nič ne boste slišali, da bi tisti iz SDS kaj slabega rekli o Lukšiču ter njegovi SD in enako je tudi obratno. Lukšič in njegovi SD-jevci nič ne kritizirajo članov SDS in le občasno, tako zaradi javnosti, in bolj potiho povedo, da bi le bilo dobro, če bi Janša še enkrat premislil o svoji trdni odločitvi, da ne bo odstopil kot predsednik vlade. Saj z mesta predsednika stranke SDS ga pa nihče ne podi. To Lukšič in njegovi v SD, seveda upravičeno, zahtevajo le od Jankoviča, ker on pač ni Janez Janša.

Enotna sta si tudi v odnosu do opozicijske stranke Pozitivna Slovenija ( PS ) in njenega zamrznjenega predsednika Zorana Jankoviča ali kakega drugega člana oziroma članice te stranke. Niti v skupnem prostoru jima s predstavniki stranke PS ni prijetno dalj časa bivati. Da pa bi kateri od njiju skupaj sedel s kakšnim predstavnikom PS za isto mizo, pa bi jima bilo zelo izpod časti in nevredno njunemu ugledu ter pomembnosti.

In kot vse kaže sta si enotna še v mnogo čem. Razlikujeta se še v tem, da je eden predsednik vlade in predsednik največje koalicijske stranke in drugi predsednik male opozicijske stranke, ki na prirejenih anketah zelo visoko kotira in upa na morebitnih predčasnih volitvah na božji čudež ali pa na popolno debilnost  slovenskih volivk in volivcev. Res mi delujeta kot politična enojajčna dvojčka in se  nikakor ne morem odločiti kateri od njiju mi je kot oblast nevarnejši in katerega od njiju se je bolj za bati.

Kateri od njiju je torej pravi Janez Janša in ali sta morebiti Janez Janša celo oba? Pravijo, da bi ju lahko ločil le po barvi kravat, ki si jih zavezujeta, ker naj bi eden uporabljal rumeno in drugi rdečo barvo kravate. Kako pa naj vem kateri je kateri, ko si kravate ne zavežeta, če je to res edino po čemer bi se ju dalo ločiti?


ponedeljek, januar 28, 2013

Tomaž štih in njegove nove manipulacije!

Znani zadrti neoliberalec ali LIBERTAREC kot sam sebe in tudi svoj blog imenuje Tomaž Štih, si je ponovno, kot že velikokrat doslej, privoščil krepko manipulacijo in zavajanje slovenske javnosti.

Kakor, da je naenkrat pozabil kje je zaposlen in kje si služi svoj beli kruh in predvsem kako je do te dobro plačane službe prišel. Pa ne le sam, temveč z njim še žena znanega uničevalca korupcijskih parazitov in verjetno še kdo iz kroga enako mislečih in delujočih. Seveda so vsi, vključno z njihovim šefom in dobrotnikom ter finančnim ministrom Šušteršičem, iz Virantove stranke Državljanska lista ( DL ). "Strokovnjaki", ki se spoznajo na državne finance so seveda le iz te stranke, oziroma so takrat pred letom, ko so s pomočjo modrega usmerjanja gospoda ambasadorja sestavljali Janševo koalicijo, smeli biti. Ker drugi v tej deželi o  tem seveda pojma nimajo.
Manipulacija z javnim mnenjem ter zavajanje državljank in državljanov seveda ni specialiteta le Virantovih DL neoliberalcev in Štiha, temveč je to kar stalna doktrina aktualne koalicije z njenim šefom Janšo na čelu. So pa to v zadnjih tednih in dneh res pripeljali skoraj do popolnosti.
Ker se jim majejo stolčki in nam vsem pred očmi razpada država, se jim dogajajo vseslovenske ljudske vstaje, ki grozijo, da jih bodo vse odnesle, se jim dogajajo sindikalni protesti, ker so s svojimi ukrepi popolnoma uničili imunski sistem ne le države temveč celotnega naroda, se sedaj v svojem obupu zatekajo k načelom za nami potop in spri ter; vsaj še nekaj časa, vladaj. Kot kažejo zadnji dogodki so pripravljeni za svoj obstoj in morebitno preživetje žrtvovati vse in sprožiti tudi kakšno med ljudsko pretepanje, da si le zagotovijo obstanek in obdržijo vsaj nekaj svojih položajev in privilegijev.

Verjetno se bo kdo vprašal v čem pa je manipulacija, če je Štih na svojem blogu objavil številke, ki skoraj zagotovo držijo? Prav v tem, da objavljene številke verjetno res držijo. Vendar se Štih modro izogne razlagi kdaj in zakaj so te nesrečne številke nastale. Kdaj in predvsem zakaj ter kdo in po nasvetih koga je načrtno uničil slovensko gospodarstvo? Prosim ne izgovorov iskati v svetovni gospodarski in finančni krizi, ker je ta kriza nas v Sloveniji zatekla že skoraj popolnoma uničene ter se je to uničevanje slovenskega realnega sektorja pod prejšnjo Pahorjevo in sedanjo Janševo vlado le še pospešeno nadaljevalo.

Kdo in zakaj ter predvsem kje je pospeševal širjenje javnega sektorja? Tudi o tem Štih ne črhne niti besedice. V strukturi tiste prikazane številke "+ 5.971" je namreč tudi sam in še kar lepo število njegovih strankarskih ter ideoloških kolegov in kolegic iz njegove stranke kot tudi iz vseh ostalih koalicijskih strank in njim naklonjenih lobijev. Kakor so se politične in strankarske elite v v tej državi menjavale na oblasti, tako je vedno vsaka pripeljala s sabo na dobro plačana mesta v javni in državni upravi svoje ljudi in jih po zamenjavi oblasti tam tudi pustila. Verjetno se bo tako zgodilo tudi sedaj, ko bo odletel Janša in bodo Štih ter drugi, ki jih je pripeljala ta koalicija, lepo ostali. Nova oblast, kakršna koli pač že bo, pa bo ponovno pripeljala svoje.

Prav ničesar pa nobena oblastna elita ni storila, da bi se razmerje med "-71.885" in "+5.971"začelo spreminjati v korist realnega sektorja. Razen seveda sedanje Janševe vlade, ki je ugotovila, da je država prišla do roba in je v preteklem letu želela to razmerje spremeniti, da bi se obdržala na oblasti. Vendar kako? Ne tako, da bi s temeljito družbeno reformo počistili državno upravo vključno z ministrskimi kadrovskimi kombinati, prepolovili število občin in občinskih uprav, ukinila večino politično, ideološko ter strankarsko ustvarjenih odlagališč "svojih" kadrov, temveč so se odločili, da bodo raje rezali plače nekaterim slojem v javnih sektorjih šolstva, kulture, zdravstva in še kje ter tu tudi odpuščali.

Ob napovedanih zmanjševanjih plač strokovnim in drugim delavcem v teh javnih dejavnostih, pa bi sedaj še odpuščali vzgojiteljice v vrtcih, učiteljice in učitelje v  osnovnih in srednjih šolah, tehnične kadre v teh zavodih, omejevali vpise v javne srednje šole in javne fakultete in počeli bi še mnogo kaj, da se le njim nič ne spremeni in še vsaj nekaj časa preživijo. Niso pa se lotili reforme javnega zdravstvenega sistema in ga racionalizirali ter počistili vseh v teh letih nakopičenih anomalij. Razen seveda postopne privatizacije njegovih delov in zmanjševanja plač vsem razen zdravnikom in vedno večjega obremenjevanja bolnikov.

Na področju realnega sektorja pa niso naredili prav nič vzpodbudnega. Enega samega podjetja v težavah niso uspeli ohraniti ali ustvariti kaj omembe vrednega. Imamo okrog 160.000 nezaposlenih ljudi od katerih velika večina nima veliko upanja, da bodo sploh še kdaj zaposleni. Ogromno med njimi jih tudi na upokojitev v doglednem času ne more računati. Kako in od česa danes ti ljudje živijo in kako bodo živeli jutri? Tega ne zanima v tej državi skoraj nikogar. Edino o čemer vsi politiki ves čas nakladajo in zavajajo ljudi  je "reforma trga dela" kakor, da bo kdorkoli v tej deželi imel od nje kako korist. Z vso odgovornostjo si upam zapisati, da delodajalci v realnem sektorju od te reforme "trga dela" ne bodo imeli niti najmanjših poslovnih ali razvojnih koristi. Zaradi te reforme ne bo novih delovnih mest v gospodarstvu in ne bo kakih omembe vrednih tujih investicij. Edini učinek te reforme trga dela bo, da bodo slovenske delavke in delavci sedaj tudi pravno formalno postali kapitalistični tlačani in sužnji. To so pretežno sicer že sedaj. Reforma bo le to današnje stanje formalizirala in ponudila delodajalcem pravno zaščito ter današnjo anarhijo spremenila v nek nov izkoriščevalski delovno pravni red.

Seveda je namen te Štihove zavajajoče objave jasen. Spreti delavce zaposlene v realnem sektorju z delavci zaposlenimi v javnem sektorju. To jim je sicer v glavnem skoraj že uspelo. Če pa jim uspe  ta spor še poglobiti, pa bo to usodno za obstoj slovenske države in celotne slovenske družbe. Gospodje naj torej nadaljujejo vrsto gospodov in reveži vrsto revežev. Gospodarji bodo tako jutri rojevali gospodarje in sužnji sužnje.