Le vprašanje časa je, ko se bo nekdo spomnil ter predlagal novo rešitev in bodo slovenski mediji to potem masovno povzeli ter nekritično objavljali, da se ljudje v hudi stiski, ko nimajo kaj dati za kosilo na mizo, lahko poslužijo tudi konzervirane hrane namenjene psom in mačkam.
V sili pač hudič muhe žre, pravi star pregovor in ni poznan primer, da bi s hrano pripravljeno za naše domače ljubljene in počlovečene štirinožce bilo kaj narobe. Zabeleženi pa so dudi že posamezni primeri, ko so ljudje zaužili to hrano in ne le, da so preživeli, temveč pri njih ni bilo zaznati nobenih škodljivih posledic. Takšne zgodbe lahko občasno prebiramo na rumenih straneh slovenskih in tudi tujih medijev. Tako lahko prav mirno in brez kančka slabe vesti zaključimo, da če je ta hrana dobra za razvajene in občutljive malomeščanske pse in mačke, bo potem zagotovo dobra tudi za slovenske lačne reveže in njihovo deco.
Pravzaprav se je teh nekaj sto tisoč vsak dan bolj lačnih in brezupnih slovenskih revežev skupaj s svojo, tudi vsak dan lačno deco, že kar malo razvadilo. Vsakokratna slovenska izvršna in zakonodajna oblast sta ob milosrčni privolitvi slovenskih političnih in drugih elit, ves čas od osamosvojitve in do danes res zelo skrbeli, da bi več sto tisoč slovenskih revežev vsak dan pojedlo vsaj en malo izdatnejši obrok hrane. Skupaj z milosrčno in nam vedno bolj ljubljeno EU, sta več kot desetletje zalagali skladišča Rdečega križa, Karitasa, Zveze prijateljev mladine in drugih humanitarnih organizacij, ki so potem to razdeljevale in skrbele, da je prišlo do tistih najbolj potrebnih. Ob tem pa je oblast še ogromno denarja porabila za razne neproduktivne socialne transferje.
Vse bi bilo lepo in prav in živeli bi v obljubljeni deželi Sloveniji in EU, če tega ne bi grdo zlorabili slovenski reveži, ki so se prav v zadnjih desetih in nekaj letih nesramno hitro razmnoževali. Humanitarne organizacije so začele stokati, da se jim skladišča prehitro praznijo, slovenska oblast je stokala, da za nahraniti toliko revežev nima več dovolj denarja, tudi EU se je začela nekaj kujati in ne bi več rada toliko dajala. Pa so naši vrli in revežoljubni oblastniki staknili glave ter odločili, da se po večjih slovenskih mestih organizirajo javne kuhinje v katerih bodo dnevno vsaj en obrok lahko dobili lokalni reveži.
Kakor, da ne bi bilo dovolj jamranje starejših brezposelnih, upokojenk in upokojencev ter slabo plačanih mezdnih delacev, so po šolah začela jamrati še deca revežev, ki bi tudi radi jedli, čeprav nimajo denarja za plačilo obrokov hrane. Oblast se je dolgo delala, kot da tega stokanje lačne siromašne dece ne sliši in malce gluhe so se nekaj časa delali tudi ravnatelji ter ravnateljice, socialne delavke in psihologinje ter tudi učiteljice osnovnih šol. V nekaterih šolah so skušali narediti red in so skrbno ločili od jedilnic tisto lačno deco, ki niso imeli plačnih položnic za prehrano, da ne bi pri malici in kosilu motili tistih, ki so smeli jesti. Potem so neki tečneži, po žilah katerih zagotovo plapola še kaj komunističnih genov, iz tega naredili problem in nekaj te nesrečne dece je potem za nekaj časa celo dobilo jesti v šoli in v nekaterih primerih pa so iznajdljive ravnateljice in ravnatelji ta problem rešili na prav svoj izviren način. Deca sicer jesti niso dobila in so v glavnem še vedno lačna, le slišalo in govorilo o tem pa se več ni. Tako je tudi edino prav Nismo več v socializmu, sedaj smo v kapitalizmu, kjer moraš plačati, če želiš jesti.
Vsi ukrepi naše vrle slovenske oblasti in EU oblasti tam v Bruslju, pa očitno niso zadostovali, da bi bili lačni siti, ker so se slovenski reveži še nadalje neusmiljeno razmnoževali in jih je bilo vsak dan več, ne da bi se sploh zmenili za težave in muke s katerimi se ubadata obe naši oblasti. Potem sta se obe oblasti odločili, da odslej roki veljavnosti in užitnosti hrane napisani na embalažah, ne bodo več veljali za reveže in njihovo vedno lačno deco. Trgovci bodo odslej lahko takšno hrano prodajali po zelo nizki, skoraj simbolični ceni, ali pa jo predali Rdečemu križu, Karitasu in Zvezi prijateljev mladine. Trgovci pa seveda niso ravno tepci in so se kolektivno odločili, da te hrane s pretečenimi roki ne bodo prodajali ali je sami podarjali ljudem, temveč jo bodo lepo vozili v skladišča navedenih humanitarnih organizacij. In tako naj slovenski reveži potem, ko jih bodo mučile želodčne ali kake druge zdravstvene težave, lepo preklinjajo kar te humanitarne organizacije, ki so jim hrano dale. Ni pa tudi nemogoče, da se bo kak slovenski revež s hudimi zdravstvenimi težavami zaradi zaužitja takšne hrane, zasmilil kakšnemu odvetniku in bosta lepo tožila tistega, ki je to hrano delil okrog in ga z malo sreče obrala potem še za nekaj deset tisoč evrov odškodnine in zraven še država za razne kazni ter globe.
Če tudi ta ukrep imenovan " za lačne slovenske reveže je vse dobro" ne bo prav prijel in bodo lačni reveži skupaj s svojo lačno deco še vedno stokali, da so lačni in nimajo kaj jesti, potem obema našima vrlima oblastema, tej doma v Sloveniji in oni tam v Bruslju, res več ne ostane drugega kot, da jim kot izhod v sili ponudita pasje in mačje konzerve. Če tudi to ne bo zadostovalo, pa lahko obe oblasti iz zadrege reši le še Obama, ki ravno te dni kolovrati po Evropi in pripravlja vojno z Rusijo ter tako tretjo svetovno vojno. To pa bi lahko bila rešitev, da bi se oblast in njene nacionalne in EU elite rešile nadloge slovenskih lačnih revežev in njihove lačne dece ter bi se tako tudi krepko zavrla rast njihovega razmnoževanja. In tako bi lahko Obama s svojo humanitarno organizacijo imenovano NATO rešil Slovenijo in EU lačnih revežev ter tudi precej drugih socialnih težav bi lahko bilo tako za nekaj časa odpravljenih. Zelo pa bi padlo tudi število brezposelnih in zmanjšalo bi se število invalidov, upokojencev ter drugih neproduktivnih družbenih skupin in zajedavskih parazitov demokratične kapitalistične družbe.
sreda, junij 04, 2014
torek, junij 03, 2014
Poznate tega bradatega strica?
![]() |
Karl Marx, rojen.5. maja
1818 - umrl 14. marca 1883
|
Nekateri, ki so takrat v socialističnih časih in mnogi od njih tudi še pozneje, prebirali debela ter zelo učena pisanja bradatega strica in večino od prebranega celo razumeli, pa se danes delajo kakor, da zanj še slišali niso. Če pa njega in njegovih del poznavanja že ne morejo v popolnosti zanikati, pa vas bodo tako navidez mimogrede odpravili z besedami, da je to mož nekdanjih starih in že zdavnaj preživelih časov ter nazorov in je današnja sodobna znanost vsa njegova dognanja že zdavnaj razglasila za zelo sporna, jih presegla in v celoti zavrgla. Tukaj pa se s kakšnim nadaljnjim spraševanjem lepo ustavite, ker če si boste drznili vprašati katera njegova spoznanja in trditve pa so znanstveno presežene in ovržene, konkretnega odgovora seveda ne boste dobili in še veliko jezo modrega sogovornika si boste nakopali. Pa še za zadrtega komunajzarja vas bo razglasil in vas obtožil za vse Stalinove zločine v nekdanji Sovjetski zvezi, krivi boste za izvensodne pomore v Sloveniji ter za Goli otok v nekdanji Jugoslaviji. Previdno torej s kakšnim takšnim spraševanjem ali omenjanjem imena bradatega strica, če si ne želite nad svojo in svojih najdražjih današnjo usodo nakopati jeze in besa novodobnih ideologov in raznih sodobnih strokovnjakov s področja ekonomije, filozofije, sociologije, politologije, teologije in celo prava.
Le redki pa so še med nami, ki si upajo danes podvomiti v nove strokovne razlage nacionalne in svetovne ekonomije, finančništva, statusne in ekonomske ter socialne razdelitve družbenih slojev ljudi v sodobnih družbah v državah EU in tako seveda tudi v Sloveniji. Še veliko bolj redki pa so tisti, ki bi si danes upali na glas povedati, da je bradati stric Marx že pred davnimi 160 in več leti hudičevo natančno napovedal našo kapitalistično usodo in kaj se bo z nami dogajalo, če se kot človeštvo ne bomo spametovali. Spametovali se seveda nismo, ker nam tega niso dovolili in sedaj pač imamo kar imamo. Ko sem sinoči prebiral ukaze iz Bruslja naslovljene na osem držav od katerih le ena ne spada v nesrečno regijo južnih držav EU in med katerimi je tudi Slovenija, so se mi napovedi bradatega strica Karla, v katero smer se bo razvijal evropski in svetovni kapitalizem in kakšna bo v takšnih državah ter družbah večinska usoda prebivalstva, kar same prikazovale. Točno to in še kaj zraven, kar se je včeraj ukazalo iz Bruslja, je Marx predvidel in napovedal, da se bo dogodilo in napovedal je tudi posledice, ki pa jih bomo državljanke in državljani v bližnji prihodnosti še krepko občutili. Mnoge posledice od njegovih številnih napovedi krepko čutimo in vidimo že kar nekaj let. Napovedal je propad bančnih sistemov in velike krize kapitalizma v katerih bodo breme skoraj v celoti nosile ljudske množice. Zgodilo se je! Napovedal je krvave vojne in zgodile so se ter dogajajo se nam ves čas in vse so nam bliže. Napovedal je veliko brezposelnost, ker izkoriščevalski kapital rabi rezervno armado brezposelnih, lačnih in eksistenčno ogroženih ljudi, da lahko tako pritiska nanje in znižuje ceno njihove delovne sile. Zgodilo se nam je in se nam bo še dogajalo! Napovedal je razpad družbenih socialno naravnanih podsistemov od finančnega, gospodarskega, pokojninskega, delovnopravnega, socialnovarstvenega, zdravstvenega, šolskega in drugih. Prav to se nam sedaj dogaja! In bradati stric nam je tako v svojih pisnih delih napovedal še veliko tega kar se nam je že dogodilo ali se nam v bližnji prihodnosti še bo.
Ogromna večina upokojencev, mladih izobraženih in tistih manj izobraženih, brezposelnih in tistih, ki bodo v naslednjih letih to še zagotovo postali, vsi tisti, ki ure in ure v vrstah stojijo pred napol praznimi skladišči Rdečega križa, Karitasa, Zveze prijateljev mladine in drugih humanitarnih organizacij, invalidi in bolniki, starši šolajoče mladine in armada lastnikov neplačanih položnic ter mnogi drugi nesrečniki in žrtve domačega in EU neoliberalnega kapitalizma in slovenske zaukazane ter roparske tranzicije, lahko napovedi strica Marxa že nekaj let krepko občutijo na svoji koži in vidijo v brezperspektivnosti svojih otrok in vnukov.
Vendar bradati stric Marx ni napovedal le posledic takšnega razčlovečenega kapitalizma in družbene politične ureditve, temveč je jasno pokazal tudi na vzroke vaše in naše skupne bede današnjega časa in pokazal je tudi na krivce za naše velike kolektivne nesreče. Čas je, da v naše in v dobro naših otrok in vnukov, prenehamo venomer govoriti o posledicah, ki jih vsak dan bolj trpimo, temveč se kar najhitreje ozrimo po vzrokih in krivcih za razmere v katere so nas pahnili in svoj čas, pamet, znanje in vse druge energije usmerimo vanje. Kako že uči star rek? Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Torej ne računajte na rešitve, ki bi nam jih naj prinesle nove ali stare politike, ker se vanje regrutirajo ljudje, ki doslej še niso občutili skoraj nič od tega kar vi čutite vsak dan. Ne borijo se za oblast in moč ter privilegije, da bi bilo vam ali nam bolje, temveč, da bi kar najbolje preživeli sami. Ne dovolimo več, da ONI mislijo namesto NAS!
nedelja, junij 01, 2014
Fotografija tega tedna - državniški safari v Obrenovcu!
Predsednik republike Slovenije Borut Pahor je pred dnevi obiskal Srbijo. Po opravljenih protokolarnih ceremonijah in državniških pogovorih, sta s svojim gostiteljem predsednikom Republike Srbije Tomoslavom Nikoličem skupaj obiskala od hudih poplav opustošeno mesto Obrenovac.
Mnogi v Srbiji se danes zgražajo nad načinom kako sta ta svoj obisk nesrečnega mesta in tam živečih meščanov izvedla. Po opustošenih ulicah Obrenovca so ju vozili z vojaškim - policijskim vozilom in sta z višine ter mahanjem ljudem, ki se tam z nadčloveškimi napori trudijo vsaj za silo pripraviti se za nov začetek življenja v mestu, si ogledovala nesrečo Obrenovčanov.
Ko sem po TV spremljal poročanje o tem ponesrečeno zrežiranem obisku obeh predsednikov uničenega mesta Obrenovec, sem po njunih besedah, gestah in izrazih na licih, dobil občutek kakor, da sta prišla na pogreb. Obrenovčani vsega tega cirkusa in ogledovanja njihove velike nesreče niti malo ne potrebujejo. Še najmanj pa potrebujejo kakšna pomilovanja, ali celo kritike in državniške safarije visokih domačih in tujih političnih ter državnih pomembnežev. Meščani mesta Obrenovac in tako tudi ostalih mest in vasi, ki so jih grozovito prizadele zadnje poplave, danes potrebujejo predvsem veliko vzpodbudnega optimizma, tople človeške besede in občutka, da v tej hudi nesreči niso sami. In ob tem seveda potrebujejo tudi veliko organizacijske, materialne in finančne pomoči vseh, ki jih občutek za sočutje in pomoč človeku v nesreči še ni zapustil.
Državljanke in državljani ter humanitarne in mnoge druge organizacije v republiki Sloveniji so se tudi tokrat izkazali in verjamem, da ta humanitarni zanos ter vnema za pomagati ljudem v nesreči, še ne bosta popustila. Ljudje na poplavljenih področjih Srbije, BiH in tudi Hrvaške bodo največ pomoči potrebovali šele sedaj, ko so se visoke poplavne vode umaknile v svoje struge in je za njimi ostalo veliko opustošenje, pomor domačih živali ter na žalost tudi človeške žrtve. Biti pa moramo tudi korektno kritični do nekaterih organiziranih političnih skupin in institucij, tako v Sloveniji kot na žalost tudi v EU, ki so se z nekaterimi svojimi javnimi izjavami in zavestno pasivnostjo v pomoči tistim, ki so v nesreči, prav osramotile in nam kot državi Sloveniji ter večinskemu delu v njej živečih ljudi, ne morejo biti v ponos. Spremenili jih skoraj zagotovo ne bomo, pozabili pa tudi ne!
Mnogi v Srbiji se danes zgražajo nad načinom kako sta ta svoj obisk nesrečnega mesta in tam živečih meščanov izvedla. Po opustošenih ulicah Obrenovca so ju vozili z vojaškim - policijskim vozilom in sta z višine ter mahanjem ljudem, ki se tam z nadčloveškimi napori trudijo vsaj za silo pripraviti se za nov začetek življenja v mestu, si ogledovala nesrečo Obrenovčanov.
Ko sem po TV spremljal poročanje o tem ponesrečeno zrežiranem obisku obeh predsednikov uničenega mesta Obrenovec, sem po njunih besedah, gestah in izrazih na licih, dobil občutek kakor, da sta prišla na pogreb. Obrenovčani vsega tega cirkusa in ogledovanja njihove velike nesreče niti malo ne potrebujejo. Še najmanj pa potrebujejo kakšna pomilovanja, ali celo kritike in državniške safarije visokih domačih in tujih političnih ter državnih pomembnežev. Meščani mesta Obrenovac in tako tudi ostalih mest in vasi, ki so jih grozovito prizadele zadnje poplave, danes potrebujejo predvsem veliko vzpodbudnega optimizma, tople človeške besede in občutka, da v tej hudi nesreči niso sami. In ob tem seveda potrebujejo tudi veliko organizacijske, materialne in finančne pomoči vseh, ki jih občutek za sočutje in pomoč človeku v nesreči še ni zapustil.
Državljanke in državljani ter humanitarne in mnoge druge organizacije v republiki Sloveniji so se tudi tokrat izkazali in verjamem, da ta humanitarni zanos ter vnema za pomagati ljudem v nesreči, še ne bosta popustila. Ljudje na poplavljenih področjih Srbije, BiH in tudi Hrvaške bodo največ pomoči potrebovali šele sedaj, ko so se visoke poplavne vode umaknile v svoje struge in je za njimi ostalo veliko opustošenje, pomor domačih živali ter na žalost tudi človeške žrtve. Biti pa moramo tudi korektno kritični do nekaterih organiziranih političnih skupin in institucij, tako v Sloveniji kot na žalost tudi v EU, ki so se z nekaterimi svojimi javnimi izjavami in zavestno pasivnostjo v pomoči tistim, ki so v nesreči, prav osramotile in nam kot državi Sloveniji ter večinskemu delu v njej živečih ljudi, ne morejo biti v ponos. Spremenili jih skoraj zagotovo ne bomo, pozabili pa tudi ne!
sobota, maj 31, 2014
Ne kupujte psičkov pri pasjih mešetarjih!
Pred dnevi mi je pritegnila pozornost vsebina tega oglasa: "Prodam čistokrvno
labradorko brez rodovnika". Takoj se mi je porodila domislica kako bi bilo videti in na kakšen odmev bi
pri ljudeh naletel oglas kakega podjetja za zaposlitev, ki bi glasil:
"Zaposlimo univerzitetno diplomiranega inženirja informatike
brez diplome"!
Mogoče bo kdo od bralcev menil, da primerjava ni
najbolj primerna. Vendar je pač tako, da psiček brez rodovnika
uradno pač ni rodovniški ali čistokrvni psiček kot nekdo, ki nima diplome ustrezne fakultete pač ni univerzitetno diplomiran inženir. Ker pa se je oglas že znašel na straneh malih oglasov, bi prodajalec vsaj z
enim stavkom morebitnemu zainteresiranemu kupcu moral navesti zakaj
"čistokrvni" pes nima dokumentov o njegovem rodovniškem poreklu. In mogoče še tudi ali
so drugi psički iz legla rodovnik pridobili.
Pa o tem sploh ne bi pisal in vas s tem
utrujal, če ta pojav ne bi bil tako zelo razširjen predvsem pri
raznih pasjih mešetarjih, ki od vseh strani vozijo mladičke v zelo
klavrnih fizičnih in zdravstvenih stanjih in jih potem za "primerno ?"
ceno ponujajo kupcem kot čistokrvne pse brez rodovnika. V svojem okolju
poznam vsaj dva sveža primera nakupa takih psičkov in na žalost
poznam tudi težave novih lastnikov s temi psički. Stroški
veterinarskih storitev so pri obeh lastnikih dosegli vrtoglave
višine, da so jih s pomočjo veterinarjev sploh uspeli nekako "spravili v
red". O drugih posledicah žalostne rane mladosti teh psičkov
in velikih težavah lastnikov pri vzgoji in vsaj osnovnem šolanju,
pa tokrat ne bom razglabljal.
Nauk takšnih žalostnih zgodb je, da bežite
daleč vstran od pasjih mešetarjev in si ne kupujte nesreče. Res
je, da mnogi teh nesrečnih psičkov potem pri novem lastniku dobijo
pogoje za srečno pasje življenje, vendar jih ne po svoji krivdi
tudi zapacajo, ker s sabo prinesejo lastnosti in mladostne travme, ki
niso značilne ne za pasmo in ne za psa, ki bi bil primeren za družinskega člana. Še
izkušeni kinologi z dolgoletno prakso bi s socializacijo in učenjem ter odpravljanjem v
rani mladosti pridobljenih slabih lastnosti teh nesrečnih pasjih mladičkov, imeli ogromne težave in njihov končni rezultat bi bil zelo vprašljiv.
Star pregovor pravi, da za malo denarja dobimo pač malo muzike. Pri nakupu pasjega mladička pri pasjem mešetarju pa prvi videz nabave pasjega mladička hudo vara. Sam nakup je morebiti finančno res videti ugoden, vendar ko potem psiček postane družinski član, pa stroški vrtoglavo naraščajo in slabe izkušnje večine takšnih kupcev nam morajo biti v opozorilo. Največkrat takšni psički niti niso cepljeni, ne očiščeni notranjih in zunanjih zajedavcev in ne čipirani, kar bo takoj po nakupu psička vaš prvi velik denarni strošek. Večina novih lastnikov teh malih in srčnih živih mehkih kepic je potem seveda pripravljena za njihovo dobro vložiti še veliko denarja in plačati relativno drage veterinarske storitve. V mnogih primerih pa vam in psičku, ljub znanju, trudu in zavzemanju veterinarja, ki pri prvem pregledu lahko odkrijejo še bolezni ali hibe, ki jih sploh niste pričakovali, tudi ti ne morejo pomagati in psiček je tako obsojen na takšno ali drugačno pasjo invalidnost do konca svojega življenja in vi na neprestano financiranje veterinarskih storitev. Obstaja pa še drugi del težav, kjer vam tudi veliko vašega denarja in veterinarji ne morejo pomagati. To so v zelo rani mladosti pridobljene ali tudi prirojene neželjene osebnostne lastnosti mnogih takšnih psičkov, ki pač za vaše življenjsko okolje v katerem naj bi psiček naslednjih deset do petnajst let živel, nikakor niso primerne ali pa so za družinske člane in druge ljudi s katerimi bo prihajal v stik, lahko tudi zelo nevarne.
Če ste se v družini že odločili, da boste svoje življenje popestrili in obogatili s pasjim članom, potem se ob odločitvi pasme začnite ozirati po priznanih ter nadzorovanih vzrediteljih. Na daleč pa se izognite ponudbam raznih pasjih mešetarjev, ki so le navidez finančno ugodne in so potem v praksi praviloma prav grozljivo drage. V primerih, ko niste tako zelo zahtevni pri pasmi in pasjih rodovniških dokumentih, pa se raje obrnite na števila pasja zatočišča v državi kjer vam bodo radi pomagali ter svetovali in vam predali urejenega in zdravstveno pregledanega psička s potrebnimi dokumenti. In ne pozabite: pes je zrcalna podoba svojega lastnika. Če živite v bloku ali v hiši z malo zunanjih površin si pač ne morete omisliti kraševca ali bernardinca. In ne nabavljajte si psa za to, da boste z njim strašili druge in si na ta način zdravili kakšne svoje prikrite frustracije. Za to so psihiatri in drugi njim podobni dohtarji.
četrtek, maj 29, 2014
Vedno, ko se Alenka kot političarka obrne, nekaj polomi!
Naša cenjena premierka v odstopu Alenka Bratušek je na vrh slovenske politike in oblasti prišla po naključju ter spletu zanimivih političnih okoliščin. Ves ta eno leto in nekaj mesecev trajajoči čas vodenja slovenske vlade so jo obtoževali, da je marioneta njenega zamrznjenega strankarskega šefa Zorana Jankoviča. Sam v to nisem bil ravno preveč prepričan in sem imel občutek, da bi na njenih odločitvah in ravnanjih lahko prej našli prstne odtise Gregorja Viranta kot pa Jankoviča. Še posebej, ko je pred časom Virant povedal, da pa bi Bratuškovo takoj sprejel v svojo stranko Državljansko listo ( DL ). Sedaj po opravljenih volitvah poslank in poslancev v EU parlament je Virantova DL na poti na smetišče slovenske politične zgodovine in vse kaže, da bi ji po tej poti lahko kmalu in to po opravljenih državnozborskih volitvah, sledila tudi stranka, ki jo prav te dni ustanavlja Alenka Bratušek.
Me pa ravnanja Alenke Bratušek kot političarke, ki naj bi predstavljala nov obraz slovenske politike, zelo spominjajo na lomastenje nerodnega slona v trgovini s porcelanom. Karkoli je na področju utrjevanja svojega političnega položaja storila se ji je zalomilo. Mnoge, ki so vanjo in njene politične sposobnosti verjeli, pa je z nekaterimi svojimi odločitvami tudi presenečala ali celo jezila. Tako se veliko ljudi še danes sprašuje kdo jo je nagovoril, da se je v najbolj neprimernem času odločila za sklic kongresa stranke PS. Vedela je in to je ves čas vedelo tudi članstvo stranke PS in to je vedela tudi slovenska ostala politična javnost, da bo Zoran Jankovič na kongresu kandidiral za predsednika stranke. Jankovič tega nikoli ni skrival in je to tudi že zdavnaj napovedal. Kongres se je dogodil, Alenka Bratušek je kot kandidatka za predsednico PS pogrnila in potem prav po žensko užaljeno povlekla še kar nekaj nerazumnih potez. Tudi njeni koalicijski partnerji Virant, Lukšič in Erjavec so se obnašali kot kaki užaljeni politični nedonošenčki ter koristi države v hipu podredili svojim politikantskim egom. In tako je Alenki Bratušek z nerazumno odločitvijo za sklic kongresa uspelo razbiti stranko PS, zrušiti slovensko vlado v nič kaj primernem trenutku in v državi ustvariti politično krizo. Sedaj pred novimi državnozborskimi volitvami pa bi rada Alenka Bratušek za vsa ta svoja nepremišljena in zaletava politična dejanja pri slovenskih volivkah in volivcih še nagrado v obliki dobrega volilnega rezultata.
Težka bo ta, cenjena premierka in bodoča predsednica neke bodoče politične stranke! Tudi pri politično ideološkem razvrščanju sebe, svojih starih in novih bodočih strankarskih kolegic in kolegov, ni imela ravno najbolj srečne roke. Že pred kongresom stranke PS je jedro članstva in poslank ter poslancev zvestih Alenki razglasilo, da bo stranka liberalna in da so vsi člani odslej liberalci ter so poslali celo vlogo za sprejem v ALDE. Ta odločitev je med velikim delom članov stranke in tudi med volivkami ter volivci stranke, povzročila nejevoljo in tihi odpor, ker če bi želeli biti liberalci, potem bi se lahko včlanili ali volili katero od že obstoječih liberalnih strank. Zadnje evropske volitve so očitno s takšnim slovenskim liberalizmom kot se nam je zadnja leta predstavljal in smo ga poznali, dokončno pometle. Odletel je predsednik stranke DL Gregor Virant in odletel je predsednik ostankov stranke ZARES Pavle Gantar.Odletel pa je tudi velik liberalec in kandidat za ponovno izvolitev v EU parlament Jelko Kacin. In, da ne pozabim, na smetišču zgodovine je že kar nekaj časa tudi stranka ter mati slovenskega liberalizma LDS.
Ker je hudič vzel Alenkino liberalno pot, se je sedaj odločila, da pa bo poskušala biti bolj levo usmerjena in se ponuja kot združevalka levih političnih sil na slovenskem. Tudi iz te moke ne bo kruha. Doma v Sloveniji bi sedaj Alenka rada bila levo usmerjena ali bolj socialdemokratska političarka, ki ustanavlja liberalno levo oziroma nek hibrid med liberalno in socialno demokratko politično stranko z ljudmi, ki so se še včeraj deklarirali kot žlahtni liberalci ter se želeli včlaniti v ALDE. Rada pa bi bila ob tem še združevalka razbitega slovenskega levega političnega prostora in v istem času se tam v cesarskem Bruslju udinja zmagoviti desnici in podpira njihovega kandidata za predsednika komisije EU. Alenka se bo končno že enkrat morala odločiti na katero pot želi stopiti in ljudi s kakšnimi svetovnonazorskimi vrednotami združevati v svoji novi stranki. Med (neo ) liberalno in socialdemokratsko usmeritvijo so kar velike razlike in sedeti na dveh stolih ter občasno še malo tam v Bruslju na desnem, menda le ne bo šlo.
Ambicije združevanja levega političnega pola pa ima tudi stranka SD z Dejanom Židanom na čelu. Dosedanja izkazana politika Alenke Bratušek ter njenega kroga, ki se je izločil iz stranke PS, pa na mnogih področjih ni ravno preveč kompatibilna s političnimi usmeritvami stranke SD in še manj z ostalimi levimi strankami, ki bi se jih sedaj rado vključilo v nastajajočo levo koalicijo. Morebiti sta Alenkino tiho upanje lahko novi stranki Mira Cerarja in Igorja Šoltesa, ki pa si bosta morali v tem zelo kratkem času pridobiti dovolj volivcev ter doseči močan volilni rezultat, da bi potem lahko imeli ključno vlogo pri oblikovanju nove povolilne vladajoče leve koalicije in sestavljanju vlade. Židanovi stranki SD so tako sedaj veliko bolj nevarne prav te razdrobljene stranke levice kot pa stranke z desnega pola z Janševo SDS na čelu. Še posebej, ker imajo levo usmerjeni volivci že polno kapo teh "eksotičnih levih" strank za enkratno uporabo in raje ostajajo doma kakor, da bi se odpravili na volišča. Desnica pa ima svojo disciplinirano volilno telo, ki doslej še ni razočaralo. Volivke in volivci levice pa razen SD, ki jo poznajo in v glavnem vedo kaj lahko od nje pričakujejo, nimajo druge trdne in gotove izbire med množico nekaj neatraktivnih že obstoječih ter nekaj povsem novih strank. Prepričan pa sem, da če na letošnjih julijskih volitvah levici tudi uspe skoraj nemogoč veliki met premagati desnico, stranke Alenke Bratušek v tej levi koaliciji ne bo ali vsaj ne bi smelo biti.
Me pa ravnanja Alenke Bratušek kot političarke, ki naj bi predstavljala nov obraz slovenske politike, zelo spominjajo na lomastenje nerodnega slona v trgovini s porcelanom. Karkoli je na področju utrjevanja svojega političnega položaja storila se ji je zalomilo. Mnoge, ki so vanjo in njene politične sposobnosti verjeli, pa je z nekaterimi svojimi odločitvami tudi presenečala ali celo jezila. Tako se veliko ljudi še danes sprašuje kdo jo je nagovoril, da se je v najbolj neprimernem času odločila za sklic kongresa stranke PS. Vedela je in to je ves čas vedelo tudi članstvo stranke PS in to je vedela tudi slovenska ostala politična javnost, da bo Zoran Jankovič na kongresu kandidiral za predsednika stranke. Jankovič tega nikoli ni skrival in je to tudi že zdavnaj napovedal. Kongres se je dogodil, Alenka Bratušek je kot kandidatka za predsednico PS pogrnila in potem prav po žensko užaljeno povlekla še kar nekaj nerazumnih potez. Tudi njeni koalicijski partnerji Virant, Lukšič in Erjavec so se obnašali kot kaki užaljeni politični nedonošenčki ter koristi države v hipu podredili svojim politikantskim egom. In tako je Alenki Bratušek z nerazumno odločitvijo za sklic kongresa uspelo razbiti stranko PS, zrušiti slovensko vlado v nič kaj primernem trenutku in v državi ustvariti politično krizo. Sedaj pred novimi državnozborskimi volitvami pa bi rada Alenka Bratušek za vsa ta svoja nepremišljena in zaletava politična dejanja pri slovenskih volivkah in volivcih še nagrado v obliki dobrega volilnega rezultata.
Težka bo ta, cenjena premierka in bodoča predsednica neke bodoče politične stranke! Tudi pri politično ideološkem razvrščanju sebe, svojih starih in novih bodočih strankarskih kolegic in kolegov, ni imela ravno najbolj srečne roke. Že pred kongresom stranke PS je jedro članstva in poslank ter poslancev zvestih Alenki razglasilo, da bo stranka liberalna in da so vsi člani odslej liberalci ter so poslali celo vlogo za sprejem v ALDE. Ta odločitev je med velikim delom članov stranke in tudi med volivkami ter volivci stranke, povzročila nejevoljo in tihi odpor, ker če bi želeli biti liberalci, potem bi se lahko včlanili ali volili katero od že obstoječih liberalnih strank. Zadnje evropske volitve so očitno s takšnim slovenskim liberalizmom kot se nam je zadnja leta predstavljal in smo ga poznali, dokončno pometle. Odletel je predsednik stranke DL Gregor Virant in odletel je predsednik ostankov stranke ZARES Pavle Gantar.Odletel pa je tudi velik liberalec in kandidat za ponovno izvolitev v EU parlament Jelko Kacin. In, da ne pozabim, na smetišču zgodovine je že kar nekaj časa tudi stranka ter mati slovenskega liberalizma LDS.
Ker je hudič vzel Alenkino liberalno pot, se je sedaj odločila, da pa bo poskušala biti bolj levo usmerjena in se ponuja kot združevalka levih političnih sil na slovenskem. Tudi iz te moke ne bo kruha. Doma v Sloveniji bi sedaj Alenka rada bila levo usmerjena ali bolj socialdemokratska političarka, ki ustanavlja liberalno levo oziroma nek hibrid med liberalno in socialno demokratko politično stranko z ljudmi, ki so se še včeraj deklarirali kot žlahtni liberalci ter se želeli včlaniti v ALDE. Rada pa bi bila ob tem še združevalka razbitega slovenskega levega političnega prostora in v istem času se tam v cesarskem Bruslju udinja zmagoviti desnici in podpira njihovega kandidata za predsednika komisije EU. Alenka se bo končno že enkrat morala odločiti na katero pot želi stopiti in ljudi s kakšnimi svetovnonazorskimi vrednotami združevati v svoji novi stranki. Med (neo ) liberalno in socialdemokratsko usmeritvijo so kar velike razlike in sedeti na dveh stolih ter občasno še malo tam v Bruslju na desnem, menda le ne bo šlo.
Ambicije združevanja levega političnega pola pa ima tudi stranka SD z Dejanom Židanom na čelu. Dosedanja izkazana politika Alenke Bratušek ter njenega kroga, ki se je izločil iz stranke PS, pa na mnogih področjih ni ravno preveč kompatibilna s političnimi usmeritvami stranke SD in še manj z ostalimi levimi strankami, ki bi se jih sedaj rado vključilo v nastajajočo levo koalicijo. Morebiti sta Alenkino tiho upanje lahko novi stranki Mira Cerarja in Igorja Šoltesa, ki pa si bosta morali v tem zelo kratkem času pridobiti dovolj volivcev ter doseči močan volilni rezultat, da bi potem lahko imeli ključno vlogo pri oblikovanju nove povolilne vladajoče leve koalicije in sestavljanju vlade. Židanovi stranki SD so tako sedaj veliko bolj nevarne prav te razdrobljene stranke levice kot pa stranke z desnega pola z Janševo SDS na čelu. Še posebej, ker imajo levo usmerjeni volivci že polno kapo teh "eksotičnih levih" strank za enkratno uporabo in raje ostajajo doma kakor, da bi se odpravili na volišča. Desnica pa ima svojo disciplinirano volilno telo, ki doslej še ni razočaralo. Volivke in volivci levice pa razen SD, ki jo poznajo in v glavnem vedo kaj lahko od nje pričakujejo, nimajo druge trdne in gotove izbire med množico nekaj neatraktivnih že obstoječih ter nekaj povsem novih strank. Prepričan pa sem, da če na letošnjih julijskih volitvah levici tudi uspe skoraj nemogoč veliki met premagati desnico, stranke Alenke Bratušek v tej levi koaliciji ne bo ali vsaj ne bi smelo biti.
sreda, maj 28, 2014
Ivek ti si car!
![]() |
| Ivek, če imaš težave z mandatarji, pokliči Plagiatorja in dogovorila se bova! |
Že pred časom sem na teh straneh našemu dragemu slovenjegoriškemu poslancu Iveku posvetil krajši komentar v katerem sem zapisal, da tam kjer se Ivek pojavi, se vedno krepko kadi. Takoj, ko se je naš Ivek dokopal parlamentarne klopi, sta dvignila prašino s takratnim njegovim strankarskim šefom Gregorjem Virantom. Ivek je še vedno tu in krepko nateguje vse okrog sebe. Njegovega takratnega šefa Gregorja pa več ni in je že politična zgodovina. Odnesli so ga slovenski volivci. Saj bodo tudi Iveka le, da se jim ponudi priložnost. Do takrat pa bo naš Ivek poskrbel, da si ga bomo zapomnili in o njem še dolgo časa govorili in se pri tem prav hudomušno nasmihali.
V tem tri leta trajajočem poslanskem mandatu je naš Ivek doživel veliko tega kar ga je utrdilo in s čimer se je zapisal visoko na listo nepozabnih. Vrgli so ga iz njemu tako drage politične stranke, ki ga je spravila v parlament. Odrekel se mu je njegov strankarski šef Gregor Virant. Doživel je nekaj kazenskih ovadb in rubežev ter le en sam bankrot. Kaj pa je to takega za prodornega slovenskega politika. Tisti, ki na svojem hrbtu ne nosi nekaj kazenskih ovadb, kakšne obsodilne sodbe, kakšnega manjšega ali večjega bankrota, grožnje z zaporom, v parlamentu ne naklada neumnosti in ne piše knjig, v dandanašnjem času tudi uspešen slovenski politik ne more biti. Tega se je še kako zavedal hitro učeči ter naravno brihtni Ivek in je po vzoru nekaterih svojih poslanskih, strankarskih in političnih kolegov, tudi sam začel pisati knjige ter se tako pridružil skupini novodobnih slovenskih pisateljev, ki pišejo in izdajajo knjige, ki jih nihče ne prebira.
Po nečem pa je naš slovenjegoriški poslanec Ivek vendarle poseben in zelo izviren ter domiseln. Tako zvijal in iz prisotne črede novinark ter novinarjev na kaki tiskovni konferenci ni norcev bril doslej še prav noben slovenski politik. Kar zvijalo me je od smeha, ko sem na tretjem programu nacionalne TV gledal posnetek te predstave in poslušal genialno pametna vprašanja prisotnih novinark in novinarjev. Na katera pa je poslanec Ivek imel pripravljene odgovore, se pri tem držal strašno modro ter resno in ves čas sem se spraševal kako za boga milega mu uspeva obdržati videz resnosti in da ne bruhne v smeh ali se v svojih odgovorih ne zaplete. Edino kar me je ob spremljanju te hudomušne tiskovne konference še posebej motilo ali že kar jezilo je, da nisem uspel slišati predstavitve posamezne novinarke ali novinarja, od njihovih imen do medijskih hiš, ki so jih tja poslale in ki so Iveku zastavljali tista neumna vprašanja ter tudi, da me je snemalec nacionalne TV ob tem še prikrajšal pogleda na njihove obraze. So se že morali držati strašno modro in resno v zavedanju svoje medijske pomembnosti, da pri opazovanju njihovih obrazov in odgovarjanju na njihova vprašanja, Ivek ni prasnil v smeh ter tako pokvaril celotne dobro zamišljene in navihano zrežirane medijske predstave.
Tako po Katančevo tudi sam tokrat povem oziroma zapišem: Ivek kapo dol! Si pa res pravi poslanski car. Upam, da se Ivek ne bo preveč oziral na kritike, ki jih danes nanj naslavljajo nekateri, saj v teh nekaj zadnjih dneh v resnici ni počel popolnoma nič drugega in tudi nič drugače kot so to ves pretekli mandat počeli premnogi njegovi poslanski kolegi in poslanske kolegice. Za to včerajšnjo humorno politično predstavo bi morali biti Iveku še najbolj hvaležni slovenski volivci in volivke, ker nam je vsem pokazal, da slovenska politika in v njej delujoči akterji vendarle le niso tako hudo resna stvar kot se nam želijo ves čas prikazati ter, da tega kar nam pišejo ali drugače sporočajo novinarji ni potrebno za vsako ceno kupiti. Obisk volišč na zadnjih volitvah EU poslancev kaže, da je dobršen, kar krepko večinski, del slovenskih volivk in volivcev to že spoznal in se tudi temu primerno odzval. Nekaj od tega pa dokazuje tudi komentar enega od jeznih volivcev, ki je včeraj v neki družbi povedal: bedake lahko odslej delajo le še iz sebe, ker iz mene na tak način zagotovo več ne bodo!
ponedeljek, maj 26, 2014
24,09 odstotna legitimnost izvoljenih EU poslank in poslancev iz Slovenije!
Prva četrtina tekme je odigrana in ljudstvo proti politiki vodi z rezultatom 1:0!
S statističnimi podatki se da prav lepo manipulirati in jih razlagati v svojo korist ter v škodo svojih nasprotnikov. Matematični podatki takšnega nasilja nad sabo največkrat ne dovoljujejo. Gospe in gospodje, ki jim je na včerajšnjih volitvah poslank in poslancev za EU parlament iz Slovenije, uspel velik osebni met, so seveda danes lahko zelo zadovoljni. Nekateri so ohranili in nekateri novi med njimi pridobili svoj privilegiran in materialno omaščen družbeni ter osebni status vsaj za naslednjih pet let. Vsaj osem ljudi iz Slovenije bo lepo, udobno ter materialno brezskrbno preživelo del svojega življenja in če so dovolj brihtni, v kar pa ne kaže dvomiti, ker si drugače takšnega položaja niti ne bi priborili, bodo vse to po končanem mandatu vsekakor vedeli tudi še dodatno materialno in statusno nadgraditi.
Stari in novi poslanci ter poslanke izvoljeni v EU parlament se danes seveda prav nič ne obremenjujejo z malce neprijetno popotnico, da njihova skupna legitimnost tehta le borih 24,09 odstotka vsega slovenskega volilnega telesa. Posamično pa je njihova legitimnost seveda še krepko lažja.. Ker pa to na višino plače in vseh drugih dohodkov temelječih na funkciji poslanca EU ne vpliva, tako gospe in gospodje poslanci nimajo niti najmanjšega razloga, da bi se s težo svoje legitimnosti kaj posebej obremenjevali. Njihovi posamični mesečni skupni denarni prihodki namreč krepko presegajo eno ali celo dvoletne skupne prihodke posameznih slovenskih prejemnikov "socialnih transferjev" 130 tisoč brezposelnih, kakih 250 tisoč slabo plačanih delavcev, več kot polovice upokojencev in drugih socialno ogroženih slovenskih nesrečnikov. Ob teh okoliščinah pa se zaradi take malenkosti kot je skromna od ljudstva dobljena legitimnost res ne kaže kaj posebej vznemirjati ali se s tem celo obremenjevati. Saj ljudstvo v neki državi vendar obstaja za to, da se mu jemlje in se ga ob tem še prav krepko nateguje z raznimi politikantskimi, demagoškimi in drugimi koristno uporabnimi štosi. Dokler ljudje na to padajo in prijemljejo, ni razloga, da bi se v doktrini vladanja in manipuliranja z ljudmi karkoli spremenilo. Če ne gre milom, pa pač gre silom, pravi stari pregovor.
Skoraj 25 odstotkov državljank in državljanov je tako včeraj poslušno odhitelo na številna volišča in tam opravilo svojo nacionalno in evropsko državljansko pravico in dolžnost. Lepo in pridni! Še najmanj trikrat v tem letu se bodo morali dokazati, če si bodo želeli prislužiti pohvale svojih čaščenih in modrih političnih in ideoloških vodij, ki jih bodo za njihovo prizadevnost potem javno nagradili s statusom aktivnih državljanov, domoljubov, evropoljubov in podobnimi velikimi častmi. Za pridobitev takšne časti pa se res kaže potruditi.
Seveda se v tem svečanem trenutku uspešno izvedenih volitev EU poslank in poslancev ne bomo obremenjevali s vprašanji kaj za hudiča pa je narobe s tisto veliko 75 odstotno večino, ki je namesto na volišča, raje odšla na rekreacijo v naravo, kak družinski piknik oziroma kako drugače preživela to veliko evropsko nedeljo. Z njimi so se že sinoči in se bodo naslednje dni še veliko bolj, ukvarjali razni amaterski in profesionalni družbeni in politični analitiki in pri tem razdirali take, da se bodo vsi tisti, ki v tem slovenskem družbenem cirkusu še uspevajo ohraniti trezne misli, kar držali za glave ali pa se nekateri le prizanesljivo nasmihali. Ko sva z znancem skupaj sinoči na TV gledala in poslušala dva takšna modra politična komentatorja, se revež ni mogel več zadržati in mu je kar ušlo: tako šolan, pa tako nor! Le molče sem mu lahko prikimal v znak strinjanja z njegovo ugotovitvijo.
Seveda pa se je slovenska politika potrudila in vsem tem 75 odstotkom državljank in državljanov, ki se včeraj niso dokazali in izvršili svoje pravične državljanske dolžnosti, ponudila še najmanj tri možnosti oziroma priložnosti popravnega izpita v dokazovanju svoje politične in ideološke lojalnosti ter izkazovanju svojega domoljubja. Kdaj, kako in koliko krat pa bodo državljanke in državljani te ponujene priložnosti izkoristili pa je odvisno le od njih samih in verjetno nekaj tudi od tega koliko sploh še zaupajo tej in takšni slovenski politiki. Tisti s praznimi krožniki doma, kupi neplačanih položnic, lačno in boso deco, brezposelni mladi in stari, invalidi in bolni ter drugi tranzicijski nesrečniki, pa morebiti niti ne bodo imeli časa odhajati na naslednja volišča, ker bodo morali v dolgih vrstah stati pred napol praznimi skladišči Rdečega križa, Zveze prijateljev mladine ali Karitasa. Lačnih, golih in bosih ter jeznih na ves svet volivk in volivcev, pa si slovenska politika na voliščih zagotovo ne želi in bo tako kar najbolj prav, da tudi v bodoče vsi lepo ostanejo doma. Saj na volitvah dosežena legitimnost sploh ni tako zelo pomembna kot se morebiti to komu zdi. In tudi dokazovati ter utemeljevati se jo da poljubno in odvisno od potreb slovenske politike.
S statističnimi podatki se da prav lepo manipulirati in jih razlagati v svojo korist ter v škodo svojih nasprotnikov. Matematični podatki takšnega nasilja nad sabo največkrat ne dovoljujejo. Gospe in gospodje, ki jim je na včerajšnjih volitvah poslank in poslancev za EU parlament iz Slovenije, uspel velik osebni met, so seveda danes lahko zelo zadovoljni. Nekateri so ohranili in nekateri novi med njimi pridobili svoj privilegiran in materialno omaščen družbeni ter osebni status vsaj za naslednjih pet let. Vsaj osem ljudi iz Slovenije bo lepo, udobno ter materialno brezskrbno preživelo del svojega življenja in če so dovolj brihtni, v kar pa ne kaže dvomiti, ker si drugače takšnega položaja niti ne bi priborili, bodo vse to po končanem mandatu vsekakor vedeli tudi še dodatno materialno in statusno nadgraditi.
Stari in novi poslanci ter poslanke izvoljeni v EU parlament se danes seveda prav nič ne obremenjujejo z malce neprijetno popotnico, da njihova skupna legitimnost tehta le borih 24,09 odstotka vsega slovenskega volilnega telesa. Posamično pa je njihova legitimnost seveda še krepko lažja.. Ker pa to na višino plače in vseh drugih dohodkov temelječih na funkciji poslanca EU ne vpliva, tako gospe in gospodje poslanci nimajo niti najmanjšega razloga, da bi se s težo svoje legitimnosti kaj posebej obremenjevali. Njihovi posamični mesečni skupni denarni prihodki namreč krepko presegajo eno ali celo dvoletne skupne prihodke posameznih slovenskih prejemnikov "socialnih transferjev" 130 tisoč brezposelnih, kakih 250 tisoč slabo plačanih delavcev, več kot polovice upokojencev in drugih socialno ogroženih slovenskih nesrečnikov. Ob teh okoliščinah pa se zaradi take malenkosti kot je skromna od ljudstva dobljena legitimnost res ne kaže kaj posebej vznemirjati ali se s tem celo obremenjevati. Saj ljudstvo v neki državi vendar obstaja za to, da se mu jemlje in se ga ob tem še prav krepko nateguje z raznimi politikantskimi, demagoškimi in drugimi koristno uporabnimi štosi. Dokler ljudje na to padajo in prijemljejo, ni razloga, da bi se v doktrini vladanja in manipuliranja z ljudmi karkoli spremenilo. Če ne gre milom, pa pač gre silom, pravi stari pregovor.
Skoraj 25 odstotkov državljank in državljanov je tako včeraj poslušno odhitelo na številna volišča in tam opravilo svojo nacionalno in evropsko državljansko pravico in dolžnost. Lepo in pridni! Še najmanj trikrat v tem letu se bodo morali dokazati, če si bodo želeli prislužiti pohvale svojih čaščenih in modrih političnih in ideoloških vodij, ki jih bodo za njihovo prizadevnost potem javno nagradili s statusom aktivnih državljanov, domoljubov, evropoljubov in podobnimi velikimi častmi. Za pridobitev takšne časti pa se res kaže potruditi.
Seveda se v tem svečanem trenutku uspešno izvedenih volitev EU poslank in poslancev ne bomo obremenjevali s vprašanji kaj za hudiča pa je narobe s tisto veliko 75 odstotno večino, ki je namesto na volišča, raje odšla na rekreacijo v naravo, kak družinski piknik oziroma kako drugače preživela to veliko evropsko nedeljo. Z njimi so se že sinoči in se bodo naslednje dni še veliko bolj, ukvarjali razni amaterski in profesionalni družbeni in politični analitiki in pri tem razdirali take, da se bodo vsi tisti, ki v tem slovenskem družbenem cirkusu še uspevajo ohraniti trezne misli, kar držali za glave ali pa se nekateri le prizanesljivo nasmihali. Ko sva z znancem skupaj sinoči na TV gledala in poslušala dva takšna modra politična komentatorja, se revež ni mogel več zadržati in mu je kar ušlo: tako šolan, pa tako nor! Le molče sem mu lahko prikimal v znak strinjanja z njegovo ugotovitvijo.
Seveda pa se je slovenska politika potrudila in vsem tem 75 odstotkom državljank in državljanov, ki se včeraj niso dokazali in izvršili svoje pravične državljanske dolžnosti, ponudila še najmanj tri možnosti oziroma priložnosti popravnega izpita v dokazovanju svoje politične in ideološke lojalnosti ter izkazovanju svojega domoljubja. Kdaj, kako in koliko krat pa bodo državljanke in državljani te ponujene priložnosti izkoristili pa je odvisno le od njih samih in verjetno nekaj tudi od tega koliko sploh še zaupajo tej in takšni slovenski politiki. Tisti s praznimi krožniki doma, kupi neplačanih položnic, lačno in boso deco, brezposelni mladi in stari, invalidi in bolni ter drugi tranzicijski nesrečniki, pa morebiti niti ne bodo imeli časa odhajati na naslednja volišča, ker bodo morali v dolgih vrstah stati pred napol praznimi skladišči Rdečega križa, Zveze prijateljev mladine ali Karitasa. Lačnih, golih in bosih ter jeznih na ves svet volivk in volivcev, pa si slovenska politika na voliščih zagotovo ne želi in bo tako kar najbolj prav, da tudi v bodoče vsi lepo ostanejo doma. Saj na volitvah dosežena legitimnost sploh ni tako zelo pomembna kot se morebiti to komu zdi. In tudi dokazovati ter utemeljevati se jo da poljubno in odvisno od potreb slovenske politike.
nedelja, maj 25, 2014
Bosna in Hercegovina danes nujno potrebuje " 3 Trojke" za sanacijo treh velikih nesreč!
Dežela od katere so roke dvignili vsi trije njeni čaščeni in med sabo sprti bogovi in s katero že več kot dvajset let eksperimentirajo, mešetarijo ter se z usodo njenih ljudi poigravajo nesposobne politike ZDA, EU in njenih sosed. Po končani nesrečni in predvsem popolnoma nepotrebni balkanski moriji na tleh nekdanje države Jugoslavije, so usodo BiH v svoje roke vzele ZDA in EU in zgodbo popolnoma zapacale. Veliko ljudi se danes sprašuje ali je BiH sploh še država in kakšen je v resnici njen mednarodno pravni položaj in kakšen njen notranji politični, pravni, samoupravni, gospodarski ter vsak drug ustroj. V resnici je BiH danes odličen primer nesposobnosti in nezainteresiranosti vseh tistih mednarodnih sil, ki so takšno BiH ustvarile in jo potem prepustile v upravljanje lokalnim povzpetniškim in napol kriminalnim elitam.
Vso bedo in popolno nesposobnost funkcioniranja države BiH so sedaj razkrile in očem svetovne javnosti pod nos pomolile zadnje katastrofalne poplave. Prav nič v tej nesrečni državi ni funkcioniralo doslej in prav nič ne funkcionira tudi danes, ko se vode počasi umikajo in za njimi ostajajo trupla umrlih ljudi in živali, popolnoma uničena mesta in vasi, stotine plazov, več deset tisoč neeksplodiranih min za katere se sedaj niti ne ve kje se nahajajo, uničenim še tistega malo uspešnega gospodarstva in kmetijstva kar ga je bilo. V celotnem poplavljenem in popolnoma uničenem poplavnem prostoru velja načelo, da naj se vsak znajde kakor ve in zna in na kakšno omembe vredno pomoč naj nihče od nikogar ne pričakuje.
Popolnoma je v teh poplavnih razmerah zatajila država BiH z vsemi svojimi institucijami, zatajile so oblasti na lokalnih nivojih in prava podoba nesposobne ter zelo skorumpirane politike v tej deželi se bo v celoti ter v vsej svoji bedi razkrila šele v dneh, mesecih in letih sanacije posledic poplav. Pravi družbeni, politični in socialni pretresi šele čakajo to deželo in njene ljudi v času, ki je pred nami. BiH se kot država s svojim današnjim notranjim ustavnopravnim ter političnim ustrojem s problemi, ki jo čakajo, enostavno ni sposobna učinkovito spopasti in jih razrešiti. Mednarodni skupnosti se tako sedaj postavlja ogledalo v katerem si lahko ogleda rezultate svoje politike do te države in svoje neučinkovitosti in nesposobnosti na področju ureditve razmer na pogorišču nekdanje Jugoslavije. Republika, ki je najmanj kriva za razpad nekdanje skupne države, že več kot dvajset let plačuje najvišjo ceno tega razpada. Plačala je najvišjo ceno v nesmiselni krvavi vojni moriji in potem v povojni obnovi ter bo plačala najvišjo ceno tudi po teh hudih poplavah.
Ker so enako hude poplave z zelo podobnimi posledicami sočasno zajele BiH, Hrvaško in Srbijo, smo lahko opazovali in dnevno spremljali kako so se na hudo in katastrofalno naravno nesrečo odzvale državne ter lokalne oblasti v posameznih prizadetih državah. Enostavno ni primerjave in kljub kakšnim manjšim ali celo večjim organizacijskim spodrsljajem, je potrebno oblastem Hrvaške ter predvsem Srbije priznati, da so delovale učinkovito in pričakovano. Razdeljena in popolnoma neorganizirana BiH tega ni bila v stanju in očitno država takšna kot je, se tudi v bližnji prihodnosti ne bo v stanju učinkovito spopasti s sanacijo posledic te naravne ujme. Srbija in v določenem delu tudi Hrvaška bodo sedaj potrebovale predvsem izdatno mednarodno finančno ter humanitarno pomoč. BiH pa ob veliki denarni in izdatni humanitarni pomoči sedaj nujno potrebuje še mednarodno organizacijsko pomoč. Brez te oblike pomoči obstaja velika nevarnost, da bo ogromno finančne ter humanitarne pomoči poniknilo v neznano, da bodo sredstva porabljena v nasprotju s sprejetim programom obnove, ki ga prav tako nima kdo dovolj učinkovito pripraviti ter potem izvesti.
Mednarodna skupnost in tu imam v mislih predvsem EU, ZDA in OZN , bi morale pred sprejemom programov finančne in drugih vrst pomoči BiH, prevzeti breme priprave ustreznih programov ter organizacije in izvedbe obnove opustošenih predelov te nesrečne dežele. To so enostavno dolžne, ker BiH takšna kot je danes, je njihovo delo in njihova podoba sposobnosti, učinkovitosti ter volje pomagati ljudem v BiH, da že enkrat končno zaživijo normalno življenje usmerjeno v prihodnost. Država BiH in še posebej pretežni del v njej živečega prebivalstva, danes najprej nujno potrebuje " 3 Trojke" in potem šele denar in vse drugo za postopno vzpostavitev razmer za normalno življenje in razvoj. Učinkovito mednarodno "prisilno upravo" nad svojimi državnimi in lokalnimi oblastniki in politiki potrebujejo predvsem v BiH živeči nesrečni ljudje, ki so danes razdeljeni med tri velike verske skupnosti, tri narode in njihove nacionalistične, skorumpirane ter napol kriminalne politične elite, tri skupine mednarodnih zaveznikov in tri velike zapovrstne nesreče od balkanske vojne morije in razrušene dežele, ponesrečenega notranjega državnega ustroja in na tri strani razdeljenih ter neučinkovitih državnih politik, do teh nesrečnih katastrofalnih poplav, ki so edine ene same in so vse enako hudo prizadele.
Vso bedo in popolno nesposobnost funkcioniranja države BiH so sedaj razkrile in očem svetovne javnosti pod nos pomolile zadnje katastrofalne poplave. Prav nič v tej nesrečni državi ni funkcioniralo doslej in prav nič ne funkcionira tudi danes, ko se vode počasi umikajo in za njimi ostajajo trupla umrlih ljudi in živali, popolnoma uničena mesta in vasi, stotine plazov, več deset tisoč neeksplodiranih min za katere se sedaj niti ne ve kje se nahajajo, uničenim še tistega malo uspešnega gospodarstva in kmetijstva kar ga je bilo. V celotnem poplavljenem in popolnoma uničenem poplavnem prostoru velja načelo, da naj se vsak znajde kakor ve in zna in na kakšno omembe vredno pomoč naj nihče od nikogar ne pričakuje.
Popolnoma je v teh poplavnih razmerah zatajila država BiH z vsemi svojimi institucijami, zatajile so oblasti na lokalnih nivojih in prava podoba nesposobne ter zelo skorumpirane politike v tej deželi se bo v celoti ter v vsej svoji bedi razkrila šele v dneh, mesecih in letih sanacije posledic poplav. Pravi družbeni, politični in socialni pretresi šele čakajo to deželo in njene ljudi v času, ki je pred nami. BiH se kot država s svojim današnjim notranjim ustavnopravnim ter političnim ustrojem s problemi, ki jo čakajo, enostavno ni sposobna učinkovito spopasti in jih razrešiti. Mednarodni skupnosti se tako sedaj postavlja ogledalo v katerem si lahko ogleda rezultate svoje politike do te države in svoje neučinkovitosti in nesposobnosti na področju ureditve razmer na pogorišču nekdanje Jugoslavije. Republika, ki je najmanj kriva za razpad nekdanje skupne države, že več kot dvajset let plačuje najvišjo ceno tega razpada. Plačala je najvišjo ceno v nesmiselni krvavi vojni moriji in potem v povojni obnovi ter bo plačala najvišjo ceno tudi po teh hudih poplavah.
Ker so enako hude poplave z zelo podobnimi posledicami sočasno zajele BiH, Hrvaško in Srbijo, smo lahko opazovali in dnevno spremljali kako so se na hudo in katastrofalno naravno nesrečo odzvale državne ter lokalne oblasti v posameznih prizadetih državah. Enostavno ni primerjave in kljub kakšnim manjšim ali celo večjim organizacijskim spodrsljajem, je potrebno oblastem Hrvaške ter predvsem Srbije priznati, da so delovale učinkovito in pričakovano. Razdeljena in popolnoma neorganizirana BiH tega ni bila v stanju in očitno država takšna kot je, se tudi v bližnji prihodnosti ne bo v stanju učinkovito spopasti s sanacijo posledic te naravne ujme. Srbija in v določenem delu tudi Hrvaška bodo sedaj potrebovale predvsem izdatno mednarodno finančno ter humanitarno pomoč. BiH pa ob veliki denarni in izdatni humanitarni pomoči sedaj nujno potrebuje še mednarodno organizacijsko pomoč. Brez te oblike pomoči obstaja velika nevarnost, da bo ogromno finančne ter humanitarne pomoči poniknilo v neznano, da bodo sredstva porabljena v nasprotju s sprejetim programom obnove, ki ga prav tako nima kdo dovolj učinkovito pripraviti ter potem izvesti.
Mednarodna skupnost in tu imam v mislih predvsem EU, ZDA in OZN , bi morale pred sprejemom programov finančne in drugih vrst pomoči BiH, prevzeti breme priprave ustreznih programov ter organizacije in izvedbe obnove opustošenih predelov te nesrečne dežele. To so enostavno dolžne, ker BiH takšna kot je danes, je njihovo delo in njihova podoba sposobnosti, učinkovitosti ter volje pomagati ljudem v BiH, da že enkrat končno zaživijo normalno življenje usmerjeno v prihodnost. Država BiH in še posebej pretežni del v njej živečega prebivalstva, danes najprej nujno potrebuje " 3 Trojke" in potem šele denar in vse drugo za postopno vzpostavitev razmer za normalno življenje in razvoj. Učinkovito mednarodno "prisilno upravo" nad svojimi državnimi in lokalnimi oblastniki in politiki potrebujejo predvsem v BiH živeči nesrečni ljudje, ki so danes razdeljeni med tri velike verske skupnosti, tri narode in njihove nacionalistične, skorumpirane ter napol kriminalne politične elite, tri skupine mednarodnih zaveznikov in tri velike zapovrstne nesreče od balkanske vojne morije in razrušene dežele, ponesrečenega notranjega državnega ustroja in na tri strani razdeljenih ter neučinkovitih državnih politik, do teh nesrečnih katastrofalnih poplav, ki so edine ene same in so vse enako hudo prizadele.
sobota, maj 24, 2014
sreda, maj 21, 2014
Zločin nad čebelami v okolici Gornje Radgone!
V noči od torka na današnjo sredo je neznanec čebelarju iz okolice Gornje Radgone v čebelnjaku s strupom poškropil čebele, ki so se hladile pred žreli panjev. Prizadete so bile tri najmočnejše čebelje družine in na fotografijah si lahko ogledate rezultat nerazumnega dejanja anonimnega brezvestneža.
Čebelar je povedal, da je prepričan, da ve, oziroma vsaj zelo močno sumi, kdo bi to zločinsko dejanje lahko storil. Pravi, da je bil zvečer ob prvem mraku še pri čebelah in je bilo vse v redu. Ko pa danes je zjutraj ponovno obiskal čebele pa je našel pravi pomor.
Čebelar je še povedal, da si je že lansko leto nakopal neupravičeno jezo nekaj okoliških malih ljubiteljskih vinogradnikov, ki so takrat škropili vinsko trto v nasprotju s priporočili proizvajalca ter svetovalne službe in povzročili velik pomor čebel pri dveh čebelarjih.
Takrat je bil sprožen uradni predpisan postopek in ti vinogradniki so bili besni, ker so imeli opravka s policijo ter inšpekcijskimi službami. Potem naj bi se celo sestali in dogovorili maščevanje čebelarjem v okolici. Očitno so sedaj svojo maščevalno zavezo tudi realizirali in prizadetemu čebelarju pomorili čebele v treh panjih. O morali in etiki takšnih ljudi, ki svojo jezo ter še maščevanje izvedejo na nič krivih čebelah, niti ni vredno govoriti. Kdorkoli že je to zločinsko dejanje maščevanja nad nedolžnimi čebelami izvršil, je veliko intelektualno revše in velika človeška moralna pokveka. Če že ima s čebelarjem kakšne neporavnane račune, naj jih poravna z njim in se ne znaša nad nedolžnimi čebelami, ki nikomur nič nočejo in nikogar ne ogrožajo. Vprašanje pa je. če je bedakom kaj takšnega sploh mogoče dopovedati? Prav zanimivo bi bilo vedeti kaj je takrat, ko je v zavetju noči po čebelah škropil strup, sploh razmišljal in ali se je sploh zavedal, da čebelar lansko leto ni njemu naredil škode, temveč obratno, tudi takrat on čebelarju. Človeška zloba in pokvarjenost ter brezčutnost res nimajo meja. Ob vprašanju prizadetemu čebelarju kako se bo ta nesrečna zgodba na koncu končala, je zagrenjen in jezen odvrnil, da se bo slišalo.
Čebelar je povedal, da je prepričan, da ve, oziroma vsaj zelo močno sumi, kdo bi to zločinsko dejanje lahko storil. Pravi, da je bil zvečer ob prvem mraku še pri čebelah in je bilo vse v redu. Ko pa danes je zjutraj ponovno obiskal čebele pa je našel pravi pomor.
Čebelar je še povedal, da si je že lansko leto nakopal neupravičeno jezo nekaj okoliških malih ljubiteljskih vinogradnikov, ki so takrat škropili vinsko trto v nasprotju s priporočili proizvajalca ter svetovalne službe in povzročili velik pomor čebel pri dveh čebelarjih.
Takrat je bil sprožen uradni predpisan postopek in ti vinogradniki so bili besni, ker so imeli opravka s policijo ter inšpekcijskimi službami. Potem naj bi se celo sestali in dogovorili maščevanje čebelarjem v okolici. Očitno so sedaj svojo maščevalno zavezo tudi realizirali in prizadetemu čebelarju pomorili čebele v treh panjih. O morali in etiki takšnih ljudi, ki svojo jezo ter še maščevanje izvedejo na nič krivih čebelah, niti ni vredno govoriti. Kdorkoli že je to zločinsko dejanje maščevanja nad nedolžnimi čebelami izvršil, je veliko intelektualno revše in velika človeška moralna pokveka. Če že ima s čebelarjem kakšne neporavnane račune, naj jih poravna z njim in se ne znaša nad nedolžnimi čebelami, ki nikomur nič nočejo in nikogar ne ogrožajo. Vprašanje pa je. če je bedakom kaj takšnega sploh mogoče dopovedati? Prav zanimivo bi bilo vedeti kaj je takrat, ko je v zavetju noči po čebelah škropil strup, sploh razmišljal in ali se je sploh zavedal, da čebelar lansko leto ni njemu naredil škode, temveč obratno, tudi takrat on čebelarju. Človeška zloba in pokvarjenost ter brezčutnost res nimajo meja. Ob vprašanju prizadetemu čebelarju kako se bo ta nesrečna zgodba na koncu končala, je zagrenjen in jezen odvrnil, da se bo slišalo.
Ukrajina, Odessa: Pobijanje ljudi s kemičnim orožjem - bojnimi strupi?
![]() |
| Člani ukrajinske nacifašistične organizacije Desni sektor! |
Primer naj bi že raziskovala poslanka Evropskega parlamenta iz Letonije Tatjana Ždanok, ki je povedala, da bo storila vse kar je v njeni moči, da se ta primer do konca razišče in da se ukrajinska nacifašistična organizacija "Desni sektor" uvrsti na evropski in mednarodni seznam terorističnih organizacij. Povedala je tudi, da si bo kot poslanka EU parlamenta prizadevala, da se primer masovnega pokola ljudi v Odessi s kemičnim orožjem temeljito razišče in se zločince tudi primerno kaznuje. Pri tem pa še Ždanokova dodaja, da je tudi Ukrajina ena od 190. držav od 196 članic OZN, ki je v preteklosti podpisala in ratificirala Konvencijo o prepovedi proizvodnje, skladiščenja in uporabe kemijskega orožja.
Pred dnevi sem na teh straneh že opozarjal nad medijsko blokado informacij o dogajanjih v tej nesrečni in razdeljeni deželi, s katerimi se skuša pozornost evropske in tako tudi slovenske, javnosti usmeriti vstran od dogajanj v Ukrajini. Ni še minilo veliko časa, ko so nas mediji dnevno zasipali z vestmi o pomorih ljudi z uporabo kemičnega orožja v Siriji ter ukrepih mednarodne skupnosti na področju nadzora vladnih skladišč bojnih strupov, njihovem prevzemu ter postopnem uničevanju. Katera od vojskujočih strani je takrat v Siriji resnično uporabljala bojne strupe ni bilo nikoli prav pojasnjeno in obstaja velika verjetnost, da sta kemično orožje občasno uporabili kar obe strani. Ko je Sirija doživela malo boljši nadzor mednarodnih, predvsem neodvisnih civilno družbenih organizacij, poročanj o uporabi kemičnih sredstev več ni bilo.
Vse bolj se mi dozdeva, da je mednarodna skupnost na čelu z ZDA in Evropo želela dogodek v Odessi prikriti. Odtod verjetno tudi medijski molk v državah EU in tako tudi v Sloveniji. To pa postaja zelo nevarna praksa predvsem evropske skupne politike, ki bi se nam utegnila kdaj še hudo maščevati. Če se bo v neodvisni preiskavi dokazalo, da so pripadniki nacifašistične organizacije "Desni sektor", ki je zvesta oblastem v Kijevu, v Odessi res pobijali ljudi s kemičnim orožjem, potem bo preiskava morala odgovoriti tudi na vprašanje kje so ti zločinci kemično orožje dobili. In prav v tem vprašanju oziroma še bolj v odgovoru nanj, bi lahko morebiti iskali razloge zakaj se je želelo ta dogodek medijsko zamolčati. Ker zločinci organizacije "Desni sektor" se do kemičnega orožja mimo uradnih ukrajinskih oblasti v Kijevu skoraj niso mogli dokopati in prav tako so morali biti zelo dobro podučeni o načinih uporabe teh strupov. Pri tem pa so morali tudi sami imeti na razpolago ustrezna zaščitna sredstva ter ostalo nujno osebno ter drugo potrebno vojaško opremo.
Skrajni čas je, da se oči predvsem evropske in tako tudi slovenske kritične javnosti, ponovno usmerijo proti Ukrajini, ker se očitno tam dogajajo zločini, ki si zaslužijo vso našo pozornost in obsodbo.Če bo uporaba kemičnega orožja v Odessi potrjena s strani neodvisnih mednarodnih organov, potem bo uradne oblasti v Kijevu potrebno poklicati na odgovornost in proti njenim predstavnikom sprožiti ustrezne pravne in druge postopke. Nacifašistična organizacija "Desni sektor" pa bi morala takoj biti prepovedana in njeni člani aretirani in postavljeni pred sodišče ter primerno kaznovani. S tem zločinom uporabe kemičnega sredstva za množično pobijanje ljudi, če se je v Odessi resnično dogodil, Ukrajina ne bo mogla živeti in se v mednarodni skupnosti uveljavljati kot demokratična država. Namesto denarne in druge pomoči oblastem v Kijevu, bi tako bilo potrebno najprej tja poslati ustrezne mednarodne organizacije in strokovnjake, da raziščejo kaj se je v Odessi resnično dogodilo in šele po tej razjasnitvi naj mednarodna skupnost sprejema potrebne ukrepe in se dogovarja o oblikah pomoči tej državi.
torek, maj 20, 2014
Najdete med njimi slovenske kandidate in kandidatke za EU parlament?
Čez en teden bomo evropski državljani volili poslance za nov parlament. Za podporo naše pobude smo se obrnili na veliko kandidatov iz različnih evropskih držav. Do sedaj nas je podprlo več kot 30 kandidatov. S svojimi osebnimi izjavami zakaj podpirajo končanje ekocida. Torej, morda bi bilo pametno, da med njimi najdete tudi vi svojega kandidata. V kolikor vas zanima kakšne so bile njihove izjave, ste vabljeni, da si preberete naš blog s tedenskimi novostmi, kjer vas obveščamo o dogajanju.
Odziv v Evropi; Ecocide in Slovenia: Bee colony collapse
Ecocide in Slovenia: Bee colony collapse
Despite a relatively stable number of bee colonies in Slovenia there is a loss of almost one third of all the bees that occurs every two years. In April this year when bee season is not even at its beginning, the beekeepers were already again facing huge losses of bee colonies. The veterinarian inspection service is actively investigating the situation in close collaboration with police, since there is a high suspicion that the local farmers might be using illegal pesticides to spray their crops.
The terrifying fact about Slovenian bee colony collapse is that the use of Phytopharmaceuticals that are suspected to be the cause of deaths is at this time of year prohibited for use and therefore the question remains if killing of the bees is in any way intentional?
At the Beekeeping Association of Slovenia they are convinced that this is as they say, a systematic problem and they blame not the farmers that use those Phytopharmaceuticals, but the companies that produce them. They say farmers don’t always know what exactly is in the products they buy. The fact is also that the concentration of the active ingredients in the Phytopharmaceuticals is the highest in spring and that could result in high risk for bees survival.
The latest spotting of colony poisoning occurred on 21st of April in the area of Renkovci and Moravske Toplice. Pomurje is a Slovenian region with huge areas of agricultural land where they grow rapeseed and with highest rate of bee deaths.The reports of bee colony collapse are coming from all over Slovenia.
To know more about Bee colony collapse click here, to learn more about the effects of neonicotinoids on birds click here and of course to end ecocide click here!
ponedeljek, maj 19, 2014
Ukrajina krvavi!
Velike poplave v Srbiji, BiH in na Hrvaškem ter dnevni domači slovenski volilni in politikantsko ideološki cirkusi so nam zadnje dni odmaknili pozornost od dogajanj v Ukrajini. Tam pa ubogo ljudstvo trpi hudo nasilje pučističnih desničarskih oblasti v Kijevu.Kakor, da bi nekdo ukazal medijem v celotni Evropi in tako tudi v Sloveniji, da naj dogodke v Ukrajini zamolčujejo in ne prikazujejo fotografih grozot, ki jih predvsem na vzhodu Ukrajine počnejo vojaške in policijske sile, ki so pod nadzorom in komando kijevskih oblasti. Zadnjih nekaj dni je zelo težko kje prebrati kak res objektiven novinarski prispevek ali si s pomočjo fotografij in TV posnetkov ogledati posledice divjanja ukrajinskih vojaških, policijskih in paravojaških sil ter podivjanih tujih plačancev nad uporniškimi enotami in predvsem nad civilnim prebivalstvom.
V ozadju in skrito pred očmi evropske in tako tudi slovenske javnosti, pa svetovni mešetarji in zahodni vojaško kapitalistični zombiji po vzhodnih deželah Ukrajine sejejo smrt in uničujejo celotno deželo. Nujno je, da vsaj z enim očesom, ob vseh drugih hudih dogodkih katerim smo priča v naši soseščini ter propagandističnih izpadih domačih politikantsko ideoloških zavrtežev, občasno pogledamo proti nesrečni in vsak dan bolj krvaveči Ukrajini. Pravico imamo, da smo informirani o dogodkih in stvareh, ki se nas tičejo in razmere v Ukrajini se naš še kako močno tičejo, ker dogodki na vzhodu Evrope posredno določajo tudi našo morebitno jutrišnjo usodo. To svojo pravico po objektivni obveščenosti smemo in moramo zahtevati od slovenskih politikov in predvsem od slovenskih medijev.
To pa res morate vedeti!
Vir: metinalista.si
Kako so glasovali slovenski evro poslanci in evro poslanke, ki se nam sedaj ponovno ponujajo! Ko boste odhajali na volišča se spomnite tega prikaza njihovih glasovanj in spomnite se tudi tega, da so vam na stojnicah pred dnevi govorili nekaj povsem drugega kot so tam v Bruslju počeli.
Za boljši pregled in lažje branje pa kliknite kar na fotografijo prikaza!
nedelja, maj 18, 2014
Fotografija tega tedna, ki pretrese in opozarja!
Srbija ter Bosna in Hercegovina v nesreči - včeraj in danes!
Prizor, ki pretrese in nas opominja, da je v živalih pogosto veliko več človečnosti kot v ljudeh samih.
Še posebej me v to prepričujejo twitter sporočila slovenskih političnih strank, njihovih predstavnikov ter kandidatov za volitve poslank in poslancev v EU parlament. Zganjajo demagogijo, nakladajo, lažejo in zavajajo ter se slikajo v prekrasnih barvah, verjetno v prepričanju, da jih ljudje še ne poznamo in jim res kaj od tega kar nakladajo tudi verjamemo. Z eno samo javno besedo ali mislijo pa ne omenijo velike nesreče, ki je prizadela naše sosede, ne pozovejo k humanitarnosti in tudi same se v široko zastavljene akcije zbiranja pomoči ne vključujejo. Slovenskih političnih strank in njihovih podporniških ter priskledniških organizacij in skupin to ne zadeva in jih trpljenje nesrečnih ljudi na poplavljenih področjih ne zanima ter ne prizadene. Njihov svet v katerem živijo in se tolstijo še ni tako hudo ogrožen, da bi razbili politikantski ter ideološki zvon pod katerim funkcionirajo in stopili v svet krute realnosti in trpljenja ljudi, ker jih trenutno zanima le njihova kolektivna in osebna bodočnost ter obljubljeno blagostanje v oddaljenem kapitalistično kraljevem Bruslju in v izkoriščevalsko cesarski Ljubljani.
Sočasno, ko po vseh večjih slovenskih mestih civilna družba in samo organizirane skupine državljank in državljanov, organizirajo zbirališča nujne humanitarne pomoči prizadetim v hudih poplavah v Srbiji in BiH, so v njihovi neposredni soseščini postavile stojnice slovenske politične stranke, ki v svojih nastopih in agitacijah, nesreče prebivalcev poplavljenih področij sploh ne omenijo, kaj šele, da bi se tudi same vključile v humanitarne aktivnosti. Katastrofične poplave, ki so prizadele našo soseščino in tam prebivajoče ljudi, so na ogled slovenski javnosti postavile pravo podobo slovenske politike in njenih predstavnikov ter kandidatov na eni strani in velik čut za humanost ter nudenje pomoči pri slovenskih državljankah in državljanih na drugi. Tiste strani, ki jo prav te dni kaže slovenska politika, bi se morali zelo sramovati in sočasno biti še kako ponosni na človekoljubne vrednote izkazane s strani velikega dela slovenskih državljank in državljanov.
Prizor, ki pretrese in nas opominja, da je v živalih pogosto veliko več človečnosti kot v ljudeh samih.
Še posebej me v to prepričujejo twitter sporočila slovenskih političnih strank, njihovih predstavnikov ter kandidatov za volitve poslank in poslancev v EU parlament. Zganjajo demagogijo, nakladajo, lažejo in zavajajo ter se slikajo v prekrasnih barvah, verjetno v prepričanju, da jih ljudje še ne poznamo in jim res kaj od tega kar nakladajo tudi verjamemo. Z eno samo javno besedo ali mislijo pa ne omenijo velike nesreče, ki je prizadela naše sosede, ne pozovejo k humanitarnosti in tudi same se v široko zastavljene akcije zbiranja pomoči ne vključujejo. Slovenskih političnih strank in njihovih podporniških ter priskledniških organizacij in skupin to ne zadeva in jih trpljenje nesrečnih ljudi na poplavljenih področjih ne zanima ter ne prizadene. Njihov svet v katerem živijo in se tolstijo še ni tako hudo ogrožen, da bi razbili politikantski ter ideološki zvon pod katerim funkcionirajo in stopili v svet krute realnosti in trpljenja ljudi, ker jih trenutno zanima le njihova kolektivna in osebna bodočnost ter obljubljeno blagostanje v oddaljenem kapitalistično kraljevem Bruslju in v izkoriščevalsko cesarski Ljubljani.
Sočasno, ko po vseh večjih slovenskih mestih civilna družba in samo organizirane skupine državljank in državljanov, organizirajo zbirališča nujne humanitarne pomoči prizadetim v hudih poplavah v Srbiji in BiH, so v njihovi neposredni soseščini postavile stojnice slovenske politične stranke, ki v svojih nastopih in agitacijah, nesreče prebivalcev poplavljenih področij sploh ne omenijo, kaj šele, da bi se tudi same vključile v humanitarne aktivnosti. Katastrofične poplave, ki so prizadele našo soseščino in tam prebivajoče ljudi, so na ogled slovenski javnosti postavile pravo podobo slovenske politike in njenih predstavnikov ter kandidatov na eni strani in velik čut za humanost ter nudenje pomoči pri slovenskih državljankah in državljanih na drugi. Tiste strani, ki jo prav te dni kaže slovenska politika, bi se morali zelo sramovati in sočasno biti še kako ponosni na človekoljubne vrednote izkazane s strani velikega dela slovenskih državljank in državljanov.
sobota, maj 17, 2014
Poziv k pomoči v poplavah prizadetim!
Vsi, ki lahko kakor koli pomagamo, se odzovimo temu pozivu in s svojimi prispevki poskusimo vsaj ublažiti težave in veliko trpljenje ljudi, ki trpijo zaradi posledic katastrofalnih poplav. Slovenke in Slovenci in tudi vsi drugi naši sodržavljani prebivajoči v Sloveniji, smo znani po visoki stopnji čustvene inteligenčnosti in razvitem čutu za humanost in nesebični pomoči sočloveku v nesreči.
Pomagajmo v okviru naših možnosti svojim nekdanjim sodržavljanom in prijateljem!
Jelena Aleksić
Pomoč se zbira danes in jutri v Kult. centru D. Kiš https://www.facebook.com/skc.danilokis?fref=ts … Rabijo konzervirano hrano, vodo, prvo pomoč, baterije, otroške plenice
OBALA
- JUTRI SE ZBIRA POMOČ ZA PONEDELJKOVO ODPREMO ZA SRBIJO. DOBIMO SE PRI
LUKI KOPER FERARSKA 38 PRI CARINSKEM SKLADIŠČU OB 17:00 ! OBALA -
SUTRA SE PRIKUPLJA POMOČ ZA PONEDELJKOVU ODPREMU ZA SRBIJU. POMOČ MOZETE
DONETI NA FERARSKU 38 KOD CARINSKOG SKLADIŠTA U 17:0...
Pomembno opozorilo iz Srbije, da se na spletu pojavljajo lažni ali vsaj zelo sumljivi računi za nakazovanje pomoči. Preberi na: http://www.kurir-info.rs/oprez-dobrotvori-pojavio-se-lazni-racun-crvenog-krsta-clanak-1372069
OPREZ, DOBROTVORI: Pojavio se lažni račun Crvenog krsta!
POP TV 24 ur:
Pomembno opozorilo iz Srbije, da se na spletu pojavljajo lažni ali vsaj zelo sumljivi računi za nakazovanje pomoči. Preberi na: http://www.kurir-info.rs/oprez-dobrotvori-pojavio-se-lazni-racun-crvenog-krsta-clanak-1372069
OPREZ, DOBROTVORI: Pojavio se lažni račun Crvenog krsta!
POP TV 24 ur:
Propagandno nasilje nad ljudmi pred volitvami EU poslank in poslancev!
| Saj nisem neumen! |
Pa bi nekako še razumel, da me s tem obstreljujejo na slovenskih straneh. Toda ne, oni me napadajo tudi, ko kliknem ne tuje strani. Tehnologija nekomu pač to omogoča, da me ves čas nadleguje in mi pod nos tišči ta strankarski volilni in propagandni poziv in tako izvaja nad mano določeno vrsto nasilja. Tudi, če bi do te stranke in njenih vidnih predstavnikov ter kandidatov imel popolnoma nevtralen odnos, jih po vsem tem neokusnem in nasilnem propagandističnem obstreljevanju ne bi volil. Še vedno sem namreč prepričan, da se mi še ni do konca zmešalo in da še nisem povsem poblaznel, čeprav bi naročniki tega oglasa očitno s svojo agresivnostjo želeli doseči prav to.
petek, maj 16, 2014
Primer politikantsko moralistične hinavščine!
Mediji in politično okolje v Sloveniji, ki se samo označuje kot desno, prav te dni zganjajo pravo politikantsko moralistično hajko zoper predsednico ljubljanskega okrajnega sodišča Vesno Pavlič Pivk, ker si je v veseli družbi prijateljev in dobrih znancev nadela pionirsko kapico in v rokah držala jugoslovansko zastavico. Do tega dogodka naj bi prišlo ob jubilejnem koncertu glasbene skupine Ikos Band lansko leto v Kranju.
Ko sem prvič v medijih zasledil to informacijo opremljeno s fotografijami, me je seveda zanimalo kako je sploh prišlo do tega dogodka in odkod prisotnim na tej zabavi simboli nekih starih in preteklih časov. Potem sem iz malo bolj objektivnih medijskih virov razbral, da je organizator celotno glasbeno proslavitev svoje desetletnice pač malo provokativno opremil s simboli in zgodovinskimi rekviziti iz časov sistema nekdanje skupne države Jugoslavije. Niso bili ne prvi in zagotovo tudi ne zadnji, ki so s takšno ikonografijo opremili nek glasbeni dogodek, ker je za tovrstne glasbene skupine značilno, da pač želijo biti tudi malo provokativne in na ta način še dodatno opozoriti nase. Povabljeni gostje in druga publika, ki se je tega glasbenega dogodka udeležila in se očitno ob predvajani glasbi ter druženju z ljudmi sorodnega glasbenega okusa tudi dobro počutila, je zagotovo želela biti tudi aktiven soustvarjalec dogodka in so si pač nadeli ponujene pionirke kapice in v roke vzeli zastave z rdečo zvezdo.
Verjetno pa so vsaj tisti družbeno malo bolj izpostavljeni gostje in obiskovalci pozabili na čas, ki ga živimo in na nevarnosti ter neprijetnosti, ki si jih lahko s takšnim svojim prešernim ravnanjem nakopljejo. Tam se je očitno našel nekdo, ki tja ni prišel zaradi glasbe in veselega druženja ali, da bi s svojim obiskom počastil obletnico glasbene skupine, temveč z nekim povsem drugim namenom. Ko je videl zabavo pomembnih in znanih ljudi, ki so si nadeli pionirke kapice in v roke vzeli jugoslovanske zastavice, je seveda takoj to poslikal in poskrbel, da je opis dogodka skupaj s fotografijami prispel na prave naslove in v javnost. Po dobri stari slovenski navadi je pač nastala afera, ki jo sedaj desničarki politiki in mediji raztegujejo kot ovčja čreva in iz tega delajo politikantsko moralistični dogodek.
In ves ta halo zganjajo ter moralizirajo ravno v času, ko na drugi strani sami posvečajo spomenike narodnim izdajalcem in prikrito rehabilitirajo sramotno kolaboracijo in nacifašizem. Največ napadov na sodnico prihaja ravno iz krogov, ki niti ne priznavajo sodb slovenskih sodišč, ki mu javno dnevno krnijo ugled in hujskajo javnost proti sodnemu sistemu ter posameznim odločitvam sodišč in sodnikov ter sodnic na prav vseh sodnih stopnjah. In pri vsej tej amoralni ter hinavski medijski in vsaki drugi gonji proti sodnici, mnogi med njimi prav namerno pozabljajo in zavestno zamolčujejo, da so tudi sami ali pa njihovi starši, pred tremi desetletji in več, ponosno nosili modro pionirsko čepico in visoko v zrak dvignjene zastave z rdečo zvezdo ter okrog sebe ljudi strašili z rdečo partijsko izkaznico. Tudi takšne fotografije še obstajajo in verjetno bi jih bilo občasno potrebno tudi tako javno objavljati kot sedaj sami po spletu širijo fotografije prizadete sodnice s te kranjske zabave in se nad tem zgražajo ter med ljudmi širijo politikantsko moralistično hinavščino.
Tako so uspeli primer spraviti celo pred sam Sodni svet, ki se sedaj ukvarja s tem primerom in verjetno upajo, da bo sodnica celo razrešena. Ob vprašanju ali je sodnica Vesna Pavlič Pivk naredila napako ali pa se ji je celotna zgodba zgodila čisto po naključju in v trenutku veselega razpoloženja na zabavi, sam menim, da je bila to njena napaka. Ki pa se ji je dogodila zaradi narave dogodka samega in prijetne družbe s katero se je tam zabavala in predvsem verjetno tudi zaradi njene naivnosti, ko ni pomislila na okoliščino, da tam niso prisotni le veseli, pošteni in dobronamerni ljudje, temveč tudi zlonamerneži in moralni pokvarjenci. Ljudje torej, ki so trenutek njene slabosti in prešerne nepremišljenosti hudo zlorabili ter ji tako povzročili veliko nepotrebnih težav in zapletov.
Verjamem v modrost članov Sodnega sveta in v pravilnost ter pravičnost njegove odločitve, ko bo ob koncu tega meseca ta primer ponovno obravnaval. Ne gre le za profesionalno in karijerno usodo prizadete sodnice, ki se je po nekem nesrečnem naključju znašla v okoliščinah, ki jih njeni nasprotniki sedaj lahko tako hudo zlorabljajo v njeno škodo, temveč sam v tem vidim še enega od premnogih napadov na celotno slovensko sodstvo. Če bodo najvišji organi sodne veje oblasti popustili pred pritiski raznih elit, nekaterih medijev in političnih lobijev in še nadalje dovolili, da se sme vsako revše zaganjati v vsako odločitev sodišča in javno blatiti vsakega sodnika ali sodnico, potem bodo slovenski javnosti poslali zelo slabo in skrb vzbujajoče sporočilo. V Sloveniji so nekateri krogi uspeli zrušiti izvršno in zakonodajno vejo oblasti in ni posebej dobrih obetov, da bi se obe veji oblasti v nekaj naslednjih letih lahko ponovno pobrali in normalno zafunkcionirali v korist države Slovenije in vseh v njej prebivajočih državljank in državljanov. Zlovešči oblasti strankokracije in politikantskih, kapitalskih, finančnih ter kriminalnih elit, se ljudstvo lahko učinkovito zoperstavi le še ob veliki pomoči neodvisnega, pogumnega in strokovnega slovenskega sodstva. Kot še nikoli doslej v samostojni državi Sloveniji ni sodna veja oblasti tako zelo potrebovala zaupanja in podpore osveščene slovenske javnosti, kot tudi osveščena in svobodomiselna slovenska javnost danes zelo potrebuje učinkovito in predvsem pogumno sodstvo.
Ko sem prvič v medijih zasledil to informacijo opremljeno s fotografijami, me je seveda zanimalo kako je sploh prišlo do tega dogodka in odkod prisotnim na tej zabavi simboli nekih starih in preteklih časov. Potem sem iz malo bolj objektivnih medijskih virov razbral, da je organizator celotno glasbeno proslavitev svoje desetletnice pač malo provokativno opremil s simboli in zgodovinskimi rekviziti iz časov sistema nekdanje skupne države Jugoslavije. Niso bili ne prvi in zagotovo tudi ne zadnji, ki so s takšno ikonografijo opremili nek glasbeni dogodek, ker je za tovrstne glasbene skupine značilno, da pač želijo biti tudi malo provokativne in na ta način še dodatno opozoriti nase. Povabljeni gostje in druga publika, ki se je tega glasbenega dogodka udeležila in se očitno ob predvajani glasbi ter druženju z ljudmi sorodnega glasbenega okusa tudi dobro počutila, je zagotovo želela biti tudi aktiven soustvarjalec dogodka in so si pač nadeli ponujene pionirke kapice in v roke vzeli zastave z rdečo zvezdo.
Verjetno pa so vsaj tisti družbeno malo bolj izpostavljeni gostje in obiskovalci pozabili na čas, ki ga živimo in na nevarnosti ter neprijetnosti, ki si jih lahko s takšnim svojim prešernim ravnanjem nakopljejo. Tam se je očitno našel nekdo, ki tja ni prišel zaradi glasbe in veselega druženja ali, da bi s svojim obiskom počastil obletnico glasbene skupine, temveč z nekim povsem drugim namenom. Ko je videl zabavo pomembnih in znanih ljudi, ki so si nadeli pionirke kapice in v roke vzeli jugoslovanske zastavice, je seveda takoj to poslikal in poskrbel, da je opis dogodka skupaj s fotografijami prispel na prave naslove in v javnost. Po dobri stari slovenski navadi je pač nastala afera, ki jo sedaj desničarki politiki in mediji raztegujejo kot ovčja čreva in iz tega delajo politikantsko moralistični dogodek.
In ves ta halo zganjajo ter moralizirajo ravno v času, ko na drugi strani sami posvečajo spomenike narodnim izdajalcem in prikrito rehabilitirajo sramotno kolaboracijo in nacifašizem. Največ napadov na sodnico prihaja ravno iz krogov, ki niti ne priznavajo sodb slovenskih sodišč, ki mu javno dnevno krnijo ugled in hujskajo javnost proti sodnemu sistemu ter posameznim odločitvam sodišč in sodnikov ter sodnic na prav vseh sodnih stopnjah. In pri vsej tej amoralni ter hinavski medijski in vsaki drugi gonji proti sodnici, mnogi med njimi prav namerno pozabljajo in zavestno zamolčujejo, da so tudi sami ali pa njihovi starši, pred tremi desetletji in več, ponosno nosili modro pionirsko čepico in visoko v zrak dvignjene zastave z rdečo zvezdo ter okrog sebe ljudi strašili z rdečo partijsko izkaznico. Tudi takšne fotografije še obstajajo in verjetno bi jih bilo občasno potrebno tudi tako javno objavljati kot sedaj sami po spletu širijo fotografije prizadete sodnice s te kranjske zabave in se nad tem zgražajo ter med ljudmi širijo politikantsko moralistično hinavščino.
Tako so uspeli primer spraviti celo pred sam Sodni svet, ki se sedaj ukvarja s tem primerom in verjetno upajo, da bo sodnica celo razrešena. Ob vprašanju ali je sodnica Vesna Pavlič Pivk naredila napako ali pa se ji je celotna zgodba zgodila čisto po naključju in v trenutku veselega razpoloženja na zabavi, sam menim, da je bila to njena napaka. Ki pa se ji je dogodila zaradi narave dogodka samega in prijetne družbe s katero se je tam zabavala in predvsem verjetno tudi zaradi njene naivnosti, ko ni pomislila na okoliščino, da tam niso prisotni le veseli, pošteni in dobronamerni ljudje, temveč tudi zlonamerneži in moralni pokvarjenci. Ljudje torej, ki so trenutek njene slabosti in prešerne nepremišljenosti hudo zlorabili ter ji tako povzročili veliko nepotrebnih težav in zapletov.
Verjamem v modrost članov Sodnega sveta in v pravilnost ter pravičnost njegove odločitve, ko bo ob koncu tega meseca ta primer ponovno obravnaval. Ne gre le za profesionalno in karijerno usodo prizadete sodnice, ki se je po nekem nesrečnem naključju znašla v okoliščinah, ki jih njeni nasprotniki sedaj lahko tako hudo zlorabljajo v njeno škodo, temveč sam v tem vidim še enega od premnogih napadov na celotno slovensko sodstvo. Če bodo najvišji organi sodne veje oblasti popustili pred pritiski raznih elit, nekaterih medijev in političnih lobijev in še nadalje dovolili, da se sme vsako revše zaganjati v vsako odločitev sodišča in javno blatiti vsakega sodnika ali sodnico, potem bodo slovenski javnosti poslali zelo slabo in skrb vzbujajoče sporočilo. V Sloveniji so nekateri krogi uspeli zrušiti izvršno in zakonodajno vejo oblasti in ni posebej dobrih obetov, da bi se obe veji oblasti v nekaj naslednjih letih lahko ponovno pobrali in normalno zafunkcionirali v korist države Slovenije in vseh v njej prebivajočih državljank in državljanov. Zlovešči oblasti strankokracije in politikantskih, kapitalskih, finančnih ter kriminalnih elit, se ljudstvo lahko učinkovito zoperstavi le še ob veliki pomoči neodvisnega, pogumnega in strokovnega slovenskega sodstva. Kot še nikoli doslej v samostojni državi Sloveniji ni sodna veja oblasti tako zelo potrebovala zaupanja in podpore osveščene slovenske javnosti, kot tudi osveščena in svobodomiselna slovenska javnost danes zelo potrebuje učinkovito in predvsem pogumno sodstvo.
torek, maj 13, 2014
Slovenska medicinska sholastika!
Že nekaj časa pozorno spremljam boj mamice malega Reneja, da svojemu sinku reši nogico in ga tako obvaruje pred doživljenjsko invalidnostjo. Uradna slovenska medicinska znanost bi najraje stopalo malemu dečku kar odrezala in tako rešila problem s katerim se je nesrečni otrok rodil. Ker naj bi tako narekovala doktrina evropske medicinske stroke in ker to kar je že nekaj krat uspešno izvedel nek ameriški zdravnik, pač še ni nikjer v strokovni literaturi natančno opisano in tako seveda tudi ne more biti znanstveno dokazano ter potrjeno kot uspešno in koristno.
Poznate tisto zgodbo o hudem strokovnem in filozofskem vprašanju, ki naj bi si ga nekoč zdavnaj zastavila skupina velikih modrecev, da je končno že enkrat potrebno znanstveno ugotoviti koliko zob ima konj? Zagnali so se v svoje ogromne knjižnice in dneve ter noči več mesecev požrtvovalno prebirali debelo učeno literaturo in v njej iskali podatek koliko zob naj bi konj imel..
Po preteku določenega časa in ko so zavzeti učenjaki bili fizično in duševno že povsem izčrpani, jih je njihov vodja ponovno sklical, da opravijo zadnji strokovni posvet na temo ugotavljanja koliko zob ima konj in dokončno odgovorijo na to težko strokovno vprašanje. Zbrani modreci so poročali, da so pregledali vso literaturo v vseh dostopnih knjižnicah in prav nikjer niso našli odgovora na to vprašanje ter predlagali sprejem končnega sklepa, da strokovno ni mogoče ugotoviti koliko zob ima konj. Potem pa se iz ozadja oglasi mlad znanstveni pripravnik, ki se je pripravljal za poklic velikega modreca in predlagal, da bi kar odšli na bližnji travnik kjer se je paslo nekaj konj in prvemu konju odprli usta in prešteli koliko zob ima.
Prisotni veliki mojstri znanosti so ob tako neznanstvenem predlogu mladega pripravniškega zelenca kar obnemeli in se zgrozili ter s palicami in pestmi planili nanj. Če nekaj ni nikjer v strokovni in učeni literaturi zapisano, potem se znanstveno to enostavno ne da ugotoviti in pojasniti in ne sprejeti kot strokovna doktrina.
Vas ta zgodba kaj spominja na žalostni in brezčutni primer malega Reneja? Pa še kako zelo! V zgodbi le zamenjajte konja z Renejem, njegovo nogico s konjskimi zobmi in velike srednjeveške modrece s slovenskimi zdravniki in zdravstveno zavarovalnico ter pogumno Renejevo mamico z mladim filozofskim pripravnikom. Ker pač nekaj še ni uradna evropska medicinska doktrina in ker strokovna medicinska literatura posegov, ki jih uspešno opravlja nek ameriški zdravnik, še ni strokovno obdelala, teh dosežkov enostavno ni mogoče priznati in seveda plačati iz sredstev zdravstvenega zavarovanja. Se je v tej državi res že skoraj vsem do konca zmešalo in res postajamo že družba brezsrčnih materialističnih egoistov? Bi gospodje zdravniki in zavarovalničarji, ki so tako odločili, enako ravnali tudi, če bi šlo za njihove otroke? Bi jih enostavno vrgli na kirurške mize in jim odrezali nogico, čeprav bi vedeli, da tam v Ameriki nek kirurg uspešno opravlja operacije in otročičem s prirojenimi tovrstnimi okvarami noge rešuje? Ne verjamem in ne dam se prepričati! Ne, cenjene gospe in gospodje v belih haljah in gospodje zavarovalničarji, na ta štos pa ne padem. Prepričan sem, zelo sem prepričan, da bi storili prav vse, da bi svojemu otročiču rešili nogo in ga tako vsaj poskušali zavarovati pred doživljenjsko invalidnostjo. Zagotovo bi poskušali svojemu malemu otroku rešiti nogo, ker bi se še kako zavedali, da če se operativni poseg slučajno ne posreči, otroku na koncu še vedno ostane usoda, ki so mu jo po evropski medicinski doktrini že na začetku določili. Poskušali pa bi, ker bi šlo za njihovega otroka in ker si njihov in tudi vsak drug otrok v slovenski deželi, to zasluži.
Na veliko srečo malega Reneja in njegovih staršev, pa tako ne razmišlja ogromno državljank in državljanov, ki so že zbrali dovolj denarnih sredstev za prvo operacijo. Ljudska solidarnost in srčnost nista zatajili, ko so zatajili etičnost medicinske stroke, zavarovalniški kapital in država s svojim skrajno nehumanim pravnim redom. Pravkar smo v državi v času pred tremi volitvami, ko se bodo pred vaša državljanska obličja naslikali vsi slovenski politiki in namesto vprašanj s področja političnih in ideoloških neumnosti, jih raje začnite resno povpraševati o teh in podobnih rešitvah. Povprašajte jih malo tudi o tem kako dolgo bomo še prebirali o lačnih otrocih in lačnih celotnih družinah, o travmah sto tisočih svojih sodržavljanov, ki s svojimi prejemki ne zmorejo preživeti meseca, ne poravnavati položnic, ne svojim otrokom zagotoviti ustreznega izobraževanja in zdravstvenega varstva. Res je že skrajni čas, da slovenskim in EU politikom začnemo postavljati prava vprašanja.
Poznate tisto zgodbo o hudem strokovnem in filozofskem vprašanju, ki naj bi si ga nekoč zdavnaj zastavila skupina velikih modrecev, da je končno že enkrat potrebno znanstveno ugotoviti koliko zob ima konj? Zagnali so se v svoje ogromne knjižnice in dneve ter noči več mesecev požrtvovalno prebirali debelo učeno literaturo in v njej iskali podatek koliko zob naj bi konj imel..
Po preteku določenega časa in ko so zavzeti učenjaki bili fizično in duševno že povsem izčrpani, jih je njihov vodja ponovno sklical, da opravijo zadnji strokovni posvet na temo ugotavljanja koliko zob ima konj in dokončno odgovorijo na to težko strokovno vprašanje. Zbrani modreci so poročali, da so pregledali vso literaturo v vseh dostopnih knjižnicah in prav nikjer niso našli odgovora na to vprašanje ter predlagali sprejem končnega sklepa, da strokovno ni mogoče ugotoviti koliko zob ima konj. Potem pa se iz ozadja oglasi mlad znanstveni pripravnik, ki se je pripravljal za poklic velikega modreca in predlagal, da bi kar odšli na bližnji travnik kjer se je paslo nekaj konj in prvemu konju odprli usta in prešteli koliko zob ima.
Prisotni veliki mojstri znanosti so ob tako neznanstvenem predlogu mladega pripravniškega zelenca kar obnemeli in se zgrozili ter s palicami in pestmi planili nanj. Če nekaj ni nikjer v strokovni in učeni literaturi zapisano, potem se znanstveno to enostavno ne da ugotoviti in pojasniti in ne sprejeti kot strokovna doktrina.
Vas ta zgodba kaj spominja na žalostni in brezčutni primer malega Reneja? Pa še kako zelo! V zgodbi le zamenjajte konja z Renejem, njegovo nogico s konjskimi zobmi in velike srednjeveške modrece s slovenskimi zdravniki in zdravstveno zavarovalnico ter pogumno Renejevo mamico z mladim filozofskim pripravnikom. Ker pač nekaj še ni uradna evropska medicinska doktrina in ker strokovna medicinska literatura posegov, ki jih uspešno opravlja nek ameriški zdravnik, še ni strokovno obdelala, teh dosežkov enostavno ni mogoče priznati in seveda plačati iz sredstev zdravstvenega zavarovanja. Se je v tej državi res že skoraj vsem do konca zmešalo in res postajamo že družba brezsrčnih materialističnih egoistov? Bi gospodje zdravniki in zavarovalničarji, ki so tako odločili, enako ravnali tudi, če bi šlo za njihove otroke? Bi jih enostavno vrgli na kirurške mize in jim odrezali nogico, čeprav bi vedeli, da tam v Ameriki nek kirurg uspešno opravlja operacije in otročičem s prirojenimi tovrstnimi okvarami noge rešuje? Ne verjamem in ne dam se prepričati! Ne, cenjene gospe in gospodje v belih haljah in gospodje zavarovalničarji, na ta štos pa ne padem. Prepričan sem, zelo sem prepričan, da bi storili prav vse, da bi svojemu otročiču rešili nogo in ga tako vsaj poskušali zavarovati pred doživljenjsko invalidnostjo. Zagotovo bi poskušali svojemu malemu otroku rešiti nogo, ker bi se še kako zavedali, da če se operativni poseg slučajno ne posreči, otroku na koncu še vedno ostane usoda, ki so mu jo po evropski medicinski doktrini že na začetku določili. Poskušali pa bi, ker bi šlo za njihovega otroka in ker si njihov in tudi vsak drug otrok v slovenski deželi, to zasluži.
Na veliko srečo malega Reneja in njegovih staršev, pa tako ne razmišlja ogromno državljank in državljanov, ki so že zbrali dovolj denarnih sredstev za prvo operacijo. Ljudska solidarnost in srčnost nista zatajili, ko so zatajili etičnost medicinske stroke, zavarovalniški kapital in država s svojim skrajno nehumanim pravnim redom. Pravkar smo v državi v času pred tremi volitvami, ko se bodo pred vaša državljanska obličja naslikali vsi slovenski politiki in namesto vprašanj s področja političnih in ideoloških neumnosti, jih raje začnite resno povpraševati o teh in podobnih rešitvah. Povprašajte jih malo tudi o tem kako dolgo bomo še prebirali o lačnih otrocih in lačnih celotnih družinah, o travmah sto tisočih svojih sodržavljanov, ki s svojimi prejemki ne zmorejo preživeti meseca, ne poravnavati položnic, ne svojim otrokom zagotoviti ustreznega izobraževanja in zdravstvenega varstva. Res je že skrajni čas, da slovenskim in EU politikom začnemo postavljati prava vprašanja.
Naročite se na:
Objave (Atom)


















