Ko sem prvič v medijih zasledil to informacijo opremljeno s fotografijami, me je seveda zanimalo kako je sploh prišlo do tega dogodka in odkod prisotnim na tej zabavi simboli nekih starih in preteklih časov. Potem sem iz malo bolj objektivnih medijskih virov razbral, da je organizator celotno glasbeno proslavitev svoje desetletnice pač malo provokativno opremil s simboli in zgodovinskimi rekviziti iz časov sistema nekdanje skupne države Jugoslavije. Niso bili ne prvi in zagotovo tudi ne zadnji, ki so s takšno ikonografijo opremili nek glasbeni dogodek, ker je za tovrstne glasbene skupine značilno, da pač želijo biti tudi malo provokativne in na ta način še dodatno opozoriti nase. Povabljeni gostje in druga publika, ki se je tega glasbenega dogodka udeležila in se očitno ob predvajani glasbi ter druženju z ljudmi sorodnega glasbenega okusa tudi dobro počutila, je zagotovo želela biti tudi aktiven soustvarjalec dogodka in so si pač nadeli ponujene pionirke kapice in v roke vzeli zastave z rdečo zvezdo.
Verjetno pa so vsaj tisti družbeno malo bolj izpostavljeni gostje in obiskovalci pozabili na čas, ki ga živimo in na nevarnosti ter neprijetnosti, ki si jih lahko s takšnim svojim prešernim ravnanjem nakopljejo. Tam se je očitno našel nekdo, ki tja ni prišel zaradi glasbe in veselega druženja ali, da bi s svojim obiskom počastil obletnico glasbene skupine, temveč z nekim povsem drugim namenom. Ko je videl zabavo pomembnih in znanih ljudi, ki so si nadeli pionirke kapice in v roke vzeli jugoslovanske zastavice, je seveda takoj to poslikal in poskrbel, da je opis dogodka skupaj s fotografijami prispel na prave naslove in v javnost. Po dobri stari slovenski navadi je pač nastala afera, ki jo sedaj desničarki politiki in mediji raztegujejo kot ovčja čreva in iz tega delajo politikantsko moralistični dogodek.
In ves ta halo zganjajo ter moralizirajo ravno v času, ko na drugi strani sami posvečajo spomenike narodnim izdajalcem in prikrito rehabilitirajo sramotno kolaboracijo in nacifašizem. Največ napadov na sodnico prihaja ravno iz krogov, ki niti ne priznavajo sodb slovenskih sodišč, ki mu javno dnevno krnijo ugled in hujskajo javnost proti sodnemu sistemu ter posameznim odločitvam sodišč in sodnikov ter sodnic na prav vseh sodnih stopnjah. In pri vsej tej amoralni ter hinavski medijski in vsaki drugi gonji proti sodnici, mnogi med njimi prav namerno pozabljajo in zavestno zamolčujejo, da so tudi sami ali pa njihovi starši, pred tremi desetletji in več, ponosno nosili modro pionirsko čepico in visoko v zrak dvignjene zastave z rdečo zvezdo ter okrog sebe ljudi strašili z rdečo partijsko izkaznico. Tudi takšne fotografije še obstajajo in verjetno bi jih bilo občasno potrebno tudi tako javno objavljati kot sedaj sami po spletu širijo fotografije prizadete sodnice s te kranjske zabave in se nad tem zgražajo ter med ljudmi širijo politikantsko moralistično hinavščino.
Tako so uspeli primer spraviti celo pred sam Sodni svet, ki se sedaj ukvarja s tem primerom in verjetno upajo, da bo sodnica celo razrešena. Ob vprašanju ali je sodnica Vesna Pavlič Pivk naredila napako ali pa se ji je celotna zgodba zgodila čisto po naključju in v trenutku veselega razpoloženja na zabavi, sam menim, da je bila to njena napaka. Ki pa se ji je dogodila zaradi narave dogodka samega in prijetne družbe s katero se je tam zabavala in predvsem verjetno tudi zaradi njene naivnosti, ko ni pomislila na okoliščino, da tam niso prisotni le veseli, pošteni in dobronamerni ljudje, temveč tudi zlonamerneži in moralni pokvarjenci. Ljudje torej, ki so trenutek njene slabosti in prešerne nepremišljenosti hudo zlorabili ter ji tako povzročili veliko nepotrebnih težav in zapletov.
Verjamem v modrost članov Sodnega sveta in v pravilnost ter pravičnost njegove odločitve, ko bo ob koncu tega meseca ta primer ponovno obravnaval. Ne gre le za profesionalno in karijerno usodo prizadete sodnice, ki se je po nekem nesrečnem naključju znašla v okoliščinah, ki jih njeni nasprotniki sedaj lahko tako hudo zlorabljajo v njeno škodo, temveč sam v tem vidim še enega od premnogih napadov na celotno slovensko sodstvo. Če bodo najvišji organi sodne veje oblasti popustili pred pritiski raznih elit, nekaterih medijev in političnih lobijev in še nadalje dovolili, da se sme vsako revše zaganjati v vsako odločitev sodišča in javno blatiti vsakega sodnika ali sodnico, potem bodo slovenski javnosti poslali zelo slabo in skrb vzbujajoče sporočilo. V Sloveniji so nekateri krogi uspeli zrušiti izvršno in zakonodajno vejo oblasti in ni posebej dobrih obetov, da bi se obe veji oblasti v nekaj naslednjih letih lahko ponovno pobrali in normalno zafunkcionirali v korist države Slovenije in vseh v njej prebivajočih državljank in državljanov. Zlovešči oblasti strankokracije in politikantskih, kapitalskih, finančnih ter kriminalnih elit, se ljudstvo lahko učinkovito zoperstavi le še ob veliki pomoči neodvisnega, pogumnega in strokovnega slovenskega sodstva. Kot še nikoli doslej v samostojni državi Sloveniji ni sodna veja oblasti tako zelo potrebovala zaupanja in podpore osveščene slovenske javnosti, kot tudi osveščena in svobodomiselna slovenska javnost danes zelo potrebuje učinkovito in predvsem pogumno sodstvo.
pa ti si fuknjen,rdečkasti komunjarski idiot
OdgovoriIzbrišiZate ne najdem primerne psovke.Zato naj zate ostane tolle: Bog mu pomagaj, saj ne ve kaj in kako razmišlja. (Če sploh kaj razmišljaš.)
IzbrišiNe vidim razloga,
OdgovoriIzbrišida si ne bi kdorkoli nadel pionirske kape. Jugoslavija je bila mnogim domovina njihovega rojstva. In radi smo jo imeli. Ni razloga, da bi se tega sramovali, zgolj zato, ker domobranski ideologiji to ni po volji.
Prav res mi gre hudo na smeh, ko gledam gornja dva komentarja, ki sta ju pod moj zapis prispevala velika podpornika vseslovenske sprave in velika demokrata. Niti ne vesta kako zelo sem jima hvaležen za njun intelektualni prispevek s katerim sta obogatila moje sporočilo vsebovano v zapisu o kranjski sodnici, rdeči zvezdi in pionirski kapici.
OdgovoriIzbrišiKer zgoraj v zapisu nisem napisal, bom tokrat tukaj svoj zapis dopolnil s trditvijo, da je organizatorjem in obiskovalcem te kranjske glasbene prireditve mogoče očitati poveličevanja nekdanjega socialističnega režima ravno toliko kot organizatorjem in obiskovalcem nastopov znane in že legendarne skupine Laibach nacifašizma.
Ne prvim in ne drugim ne moremo pripisovati prav nič od očitanega. Provokativnost je pač način njihovega glasbenega in kulturnega izražanja in njihov odziv na čas, ki ga danes živimo. V resnici so oboji naša slaba vest, preizkus naše sposobnosti razumevanja sveta in dogodkov okrog nas in so njihovi nastopi ter sporočila v resnici ogledalo, ki nam ga nastavljajo in v katerem vidimo odsev, ki nam ni prav nič všeč. Vendar takšni kot se v tem ogledalu vidimo v resnici tudi smo, čeprav bi bili radi videti povsem drugačni. Smo pač zavedena in zmanipulirana intelektualna revšeta.
V tem, da neka rock skupina maha z rdečo zvezdo ali s svastiko ali s križem, če je to v nekem smislu smiselno in nečemu namenjeno, tudi sam ne vidim nič spornega, verjetno pa v večini primerov bedastega.
OdgovoriIzbrišiVendar pa tudi mene zelo moti, če, še zlasti sodnik, maha s kakršnimikoli ideološkimi simboli. Če se mu je to zgodilo v trenutku nepazljivosti, je najbrž preneumen, da bi bil sodnik, če pa je to naredil iz prepričanja, pa za sodnika ni primeren. Če bi dosledno upošteval Plagiatorjeve zapise, bi pravzaprav domneval, da je Plagiator enakih misli, pa očitno svoje liberalnne ideje hrani le za obrambo LDS vrednot. Ki so seveda liberalne le do takrat, ko to nam ustreza.
Radota bi pa bilo vredno opozoriti, da živi še precej Nemcev, ki so bili rojeni v Reichu. Ampak tudi zanj velja enako kot za Plagiatorja.
Nisem prepričan, da imajo tovrstni pogovori sploh še kak smisel, če vztrajamo vsak pri svojem v svetem prepričanju, da imamo le mi prav in se vsi drugi motijo. Želim v nekaj stavkih pokomentirani le drugi odstavek komentarja cenjenega kolega. Kolega zapiše: "če se mu je to zgodilo v trenutku nepazljivosti, je najbrž preneumen, da bi bil sodnik, če pa je to naredil iz prepričanja, pa za sodnika ni primeren". O vzroku "nepazljivosti" sem že dovolj napisal v svojem prispevku in se sedaj nima smisla ponavljati. To povezovati z "neumnostjo" pa je le malo prehudo. Smo vsi res le neumni, ker se nam v življenju prav zaradi nepazljivosti ali nepozornosti redno dogajajo zgodbe, ki jih potem obžalujemo in se kesamo ter se sprašujemo kako se nam je sploh lahko kaj takšnega pripetilo. Objektivno največkrat za te neprijetnosti niti nismo sami krivi, temveč smo se enostavno znašli v napačnem času na napačnem mestu in v napačnih okoliščinah. Teh rekvizitov s katerimi so med vsemi ostalimi okrasili tudi to nesrečno sodnico ni sama prinesla na prireditev in zagotovo niti slutila ni, da bo okrašena. Prav tako ni v tej državi z zakonom prepovedano posedovati, pokazati ali javno uporabiti nič od tega kar lahko na fotografijah vidimo.
IzbrišiBolj občutljiv pa očitek cenjenega komentatorja ali komentatorke o sodničinem "prepričanju". Vsak človek ima pač nekakšno prepričanje - od sodnika do duhovnika in vseh drugih. Je sodnik, ki obiskuje verske obrede še primeren, da je sodnik? A to pa ni isto, bo morebiti kdo visoko in ogorčeno poskočil v zrak! Seveda ni isto, je pa zelo podobno in vsaj za tistega, ki je nečesa obtožen in vere ne prakticira ter pride pred takšnega sodnika, lahko hudo moteče in mu zmanjšuje vero v pravično odločitev takšnega sodnika. V praksi seveda ni tako in hvala bogu, da je tako. Vendar, če bomo takšne primere kot je sodničin v javnosti prenapenjali in jih polnili z ideološkimi naboji, bomo hitro prišli tudi v stanje, ko bo svetovnonazorsko prepričanje sodnika ali sodnice lahko odločilno pri tem ali bomo sodbo priznavali ali pa ji bomo očitali ideološko ozadje in ji na tej osnovi izpodbijali. Saj nekateri danes v resnici prav to že počnejo. In to je zelo nevarno ter dolgoročno lahko tudi celo usodno za razmere v naši družbi. S takimi stvarmi se ne kaže igrati in jih tako vulgarno prenapenjati ter zlorabljati v javnosti ne, da bi se pri tem zavedali posledic in prevzemali tudi odgovornost za posledice takšnih ravnanj.
S teboj se strinjam, da najbrž nihče nikogar ne prepriča v svoj prav, če se oglaša na takih straneh. Razen seveda tistih, ki so že prepričani. Za to, da nekoga prepričaš, da spremeni svoje stališče, je potrbno precej več kot le nekaj vrstic, ki jih človek vrže v računalnik.
OdgovoriIzbrišiVeliko smo že dosegli, če smo dosegli to, davemo, da naše stališče ni edino, da jih je lahko več, da je lehko tudi več resnic.
Plagiator se nekoliko spreneveda, ali pa v resnnici verjame, da smo vsi ljudje enaki, da imamo vsi enake pravice, enake dolžnosti in enake obveznosti. To preprosto ni res, pa naj zveni še tako vabljivo. Ljudje v družbi opravljamo različne stvari in vloge in temu primerno se moramo obnašati. Ne zato, ker so takšni zakoni, temveč zato, da nas bo družba normalno sprejela. Predsednik države pač ne more žurati v discu do zgodnih jutranjih ur, ne zato, ker mu je to prepovedano, temveč zato, ker kup državljanov tega ne bi odobravalo. To, da Janez Novak, ki je v službi v bližnj fabriki vsak večer sedi do pozno v noč v bifeju in gleda tv ter pije kavo pa seveda nikogar nič ne briga. Zaradi tzega ne bo nastala nobena afera.
Sodnik je pač poseben poklic. Jasno je, da ima vsak ćlovek svoje politično prepričanje, tudi sodniki. (Sam opredeljenosti za katoliško vero v nasprotju z večino Slovencev nimam za politično opredeljenost, mimogrede.) Sodnik se pač mora obnašati svoji funkciji primerno. Kako je to? Tako, da se nanj ne lepijo afere. Domneva se, da je tak človek dovolj inteligenten, da se zna temu izogniti. Večina se zna, nekateri pa ne. Sodnica Pivkova se pač ni znala. Dokaz, da se ni znala je odziv javnega mnenja.
Ne nakladaj o tem, da ji je nekdo tisto kapico posadil na čelo. Ne nakladajte o tem, da je bila rojena v SFRJ.
To, da je takšen medijski spin nekakšna desničarska značilnost pa seveda pove, kaj te v resnici žuli. Spomni se na rumeno kravato, ki si jo je nadel ustavni sodnik. Ki ni simbolizirala nobene ideologije. Spomni se takratnega rompompoma. Ali se ti danes zdi upravičen?
Res na kratko. Tista rumena kravata je imela polno odtisnjenih SDS-ov. To pa simbolizira politično in tudi ideološko opredelitev in to celo ustavnega sodnika. Res je, da opredeljenost za katoliško ali kako drugo vero ni nujno politična opredelitev, je pa ideološka opredelitev. In tudi v tem primeru imamo ustavnega sodnika, ki v praksi prakticira svojo versko opredelitev, pa tega nihče v javnosti ne problematizira.In tako je tudi prav. Seveda le tako dolgo dokler to isto Ustavno sodišče ne začne sprejemati odločitev, ki bolj kot na pravnih, temeljijo na nekih ideoloških predpostavkah.
OdgovoriIzbrišiSodnik je res "poseben" poklic kot je poseben tudi poklic duhovnika, zdravnika, učitelja, socialnega delavca in še mnogih drugih, ki direktno ali posredno odločajo o usodah ali pravicah ljudi.
Lep pozdrav!