S statističnimi podatki se da prav lepo manipulirati in jih razlagati v svojo korist ter v škodo svojih nasprotnikov. Matematični podatki takšnega nasilja nad sabo največkrat ne dovoljujejo. Gospe in gospodje, ki jim je na včerajšnjih volitvah poslank in poslancev za EU parlament iz Slovenije, uspel velik osebni met, so seveda danes lahko zelo zadovoljni. Nekateri so ohranili in nekateri novi med njimi pridobili svoj privilegiran in materialno omaščen družbeni ter osebni status vsaj za naslednjih pet let. Vsaj osem ljudi iz Slovenije bo lepo, udobno ter materialno brezskrbno preživelo del svojega življenja in če so dovolj brihtni, v kar pa ne kaže dvomiti, ker si drugače takšnega položaja niti ne bi priborili, bodo vse to po končanem mandatu vsekakor vedeli tudi še dodatno materialno in statusno nadgraditi.
Stari in novi poslanci ter poslanke izvoljeni v EU parlament se danes seveda prav nič ne obremenjujejo z malce neprijetno popotnico, da njihova skupna legitimnost tehta le borih 24,09 odstotka vsega slovenskega volilnega telesa. Posamično pa je njihova legitimnost seveda še krepko lažja.. Ker pa to na višino plače in vseh drugih dohodkov temelječih na funkciji poslanca EU ne vpliva, tako gospe in gospodje poslanci nimajo niti najmanjšega razloga, da bi se s težo svoje legitimnosti kaj posebej obremenjevali. Njihovi posamični mesečni skupni denarni prihodki namreč krepko presegajo eno ali celo dvoletne skupne prihodke posameznih slovenskih prejemnikov "socialnih transferjev" 130 tisoč brezposelnih, kakih 250 tisoč slabo plačanih delavcev, več kot polovice upokojencev in drugih socialno ogroženih slovenskih nesrečnikov. Ob teh okoliščinah pa se zaradi take malenkosti kot je skromna od ljudstva dobljena legitimnost res ne kaže kaj posebej vznemirjati ali se s tem celo obremenjevati. Saj ljudstvo v neki državi vendar obstaja za to, da se mu jemlje in se ga ob tem še prav krepko nateguje z raznimi politikantskimi, demagoškimi in drugimi koristno uporabnimi štosi. Dokler ljudje na to padajo in prijemljejo, ni razloga, da bi se v doktrini vladanja in manipuliranja z ljudmi karkoli spremenilo. Če ne gre milom, pa pač gre silom, pravi stari pregovor.
Skoraj 25 odstotkov državljank in državljanov je tako včeraj poslušno odhitelo na številna volišča in tam opravilo svojo nacionalno in evropsko državljansko pravico in dolžnost. Lepo in pridni! Še najmanj trikrat v tem letu se bodo morali dokazati, če si bodo želeli prislužiti pohvale svojih čaščenih in modrih političnih in ideoloških vodij, ki jih bodo za njihovo prizadevnost potem javno nagradili s statusom aktivnih državljanov, domoljubov, evropoljubov in podobnimi velikimi častmi. Za pridobitev takšne časti pa se res kaže potruditi.
Seveda se v tem svečanem trenutku uspešno izvedenih volitev EU poslank in poslancev ne bomo obremenjevali s vprašanji kaj za hudiča pa je narobe s tisto veliko 75 odstotno večino, ki je namesto na volišča, raje odšla na rekreacijo v naravo, kak družinski piknik oziroma kako drugače preživela to veliko evropsko nedeljo. Z njimi so se že sinoči in se bodo naslednje dni še veliko bolj, ukvarjali razni amaterski in profesionalni družbeni in politični analitiki in pri tem razdirali take, da se bodo vsi tisti, ki v tem slovenskem družbenem cirkusu še uspevajo ohraniti trezne misli, kar držali za glave ali pa se nekateri le prizanesljivo nasmihali. Ko sva z znancem skupaj sinoči na TV gledala in poslušala dva takšna modra politična komentatorja, se revež ni mogel več zadržati in mu je kar ušlo: tako šolan, pa tako nor! Le molče sem mu lahko prikimal v znak strinjanja z njegovo ugotovitvijo.
Seveda pa se je slovenska politika potrudila in vsem tem 75 odstotkom državljank in državljanov, ki se včeraj niso dokazali in izvršili svoje pravične državljanske dolžnosti, ponudila še najmanj tri možnosti oziroma priložnosti popravnega izpita v dokazovanju svoje politične in ideološke lojalnosti ter izkazovanju svojega domoljubja. Kdaj, kako in koliko krat pa bodo državljanke in državljani te ponujene priložnosti izkoristili pa je odvisno le od njih samih in verjetno nekaj tudi od tega koliko sploh še zaupajo tej in takšni slovenski politiki. Tisti s praznimi krožniki doma, kupi neplačanih položnic, lačno in boso deco, brezposelni mladi in stari, invalidi in bolni ter drugi tranzicijski nesrečniki, pa morebiti niti ne bodo imeli časa odhajati na naslednja volišča, ker bodo morali v dolgih vrstah stati pred napol praznimi skladišči Rdečega križa, Zveze prijateljev mladine ali Karitasa. Lačnih, golih in bosih ter jeznih na ves svet volivk in volivcev, pa si slovenska politika na voliščih zagotovo ne želi in bo tako kar najbolj prav, da tudi v bodoče vsi lepo ostanejo doma. Saj na volitvah dosežena legitimnost sploh ni tako zelo pomembna kot se morebiti to komu zdi. In tudi dokazovati ter utemeljevati se jo da poljubno in odvisno od potreb slovenske politike.
Ni komentarjev:
Objavite komentar