Naša cenjena premierka v odstopu Alenka Bratušek je na vrh slovenske politike in oblasti prišla po naključju ter spletu zanimivih političnih okoliščin. Ves ta eno leto in nekaj mesecev trajajoči čas vodenja slovenske vlade so jo obtoževali, da je marioneta njenega zamrznjenega strankarskega šefa Zorana Jankoviča. Sam v to nisem bil ravno preveč prepričan in sem imel občutek, da bi na njenih odločitvah in ravnanjih lahko prej našli prstne odtise Gregorja Viranta kot pa Jankoviča. Še posebej, ko je pred časom Virant povedal, da pa bi Bratuškovo takoj sprejel v svojo stranko Državljansko listo ( DL ). Sedaj po opravljenih volitvah poslank in poslancev v EU parlament je Virantova DL na poti na smetišče slovenske politične zgodovine in vse kaže, da bi ji po tej poti lahko kmalu in to po opravljenih državnozborskih volitvah, sledila tudi stranka, ki jo prav te dni ustanavlja Alenka Bratušek.
Me pa ravnanja Alenke Bratušek kot političarke, ki naj bi predstavljala nov obraz slovenske politike, zelo spominjajo na lomastenje nerodnega slona v trgovini s porcelanom. Karkoli je na področju utrjevanja svojega političnega položaja storila se ji je zalomilo. Mnoge, ki so vanjo in njene politične sposobnosti verjeli, pa je z nekaterimi svojimi odločitvami tudi presenečala ali celo jezila. Tako se veliko ljudi še danes sprašuje kdo jo je nagovoril, da se je v najbolj neprimernem času odločila za sklic kongresa stranke PS. Vedela je in to je ves čas vedelo tudi članstvo stranke PS in to je vedela tudi slovenska ostala politična javnost, da bo Zoran Jankovič na kongresu kandidiral za predsednika stranke. Jankovič tega nikoli ni skrival in je to tudi že zdavnaj napovedal. Kongres se je dogodil, Alenka Bratušek je kot kandidatka za predsednico PS pogrnila in potem prav po žensko užaljeno povlekla še kar nekaj nerazumnih potez. Tudi njeni koalicijski partnerji Virant, Lukšič in Erjavec so se obnašali kot kaki užaljeni politični nedonošenčki ter koristi države v hipu podredili svojim politikantskim egom. In tako je Alenki Bratušek z nerazumno odločitvijo za sklic kongresa uspelo razbiti stranko PS, zrušiti slovensko vlado v nič kaj primernem trenutku in v državi ustvariti politično krizo. Sedaj pred novimi državnozborskimi volitvami pa bi rada Alenka Bratušek za vsa ta svoja nepremišljena in zaletava politična dejanja pri slovenskih volivkah in volivcih še nagrado v obliki dobrega volilnega rezultata.
Težka bo ta, cenjena premierka in bodoča predsednica neke bodoče politične stranke! Tudi pri politično ideološkem razvrščanju sebe, svojih starih in novih bodočih strankarskih kolegic in kolegov, ni imela ravno najbolj srečne roke. Že pred kongresom stranke PS je jedro članstva in poslank ter poslancev zvestih Alenki razglasilo, da bo stranka liberalna in da so vsi člani odslej liberalci ter so poslali celo vlogo za sprejem v ALDE. Ta odločitev je med velikim delom članov stranke in tudi med volivkami ter volivci stranke, povzročila nejevoljo in tihi odpor, ker če bi želeli biti liberalci, potem bi se lahko včlanili ali volili katero od že obstoječih liberalnih strank. Zadnje evropske volitve so očitno s takšnim slovenskim liberalizmom kot se nam je zadnja leta predstavljal in smo ga poznali, dokončno pometle. Odletel je predsednik stranke DL Gregor Virant in odletel je predsednik ostankov stranke ZARES Pavle Gantar.Odletel pa je tudi velik liberalec in kandidat za ponovno izvolitev v EU parlament Jelko Kacin. In, da ne pozabim, na smetišču zgodovine je že kar nekaj časa tudi stranka ter mati slovenskega liberalizma LDS.
Ker je hudič vzel Alenkino liberalno pot, se je sedaj odločila, da pa bo poskušala biti bolj levo usmerjena in se ponuja kot združevalka levih političnih sil na slovenskem. Tudi iz te moke ne bo kruha. Doma v Sloveniji bi sedaj Alenka rada bila levo usmerjena ali bolj socialdemokratska političarka, ki ustanavlja liberalno levo oziroma nek hibrid med liberalno in socialno demokratko politično stranko z ljudmi, ki so se še včeraj deklarirali kot žlahtni liberalci ter se želeli včlaniti v ALDE. Rada pa bi bila ob tem še združevalka razbitega slovenskega levega političnega prostora in v istem času se tam v cesarskem Bruslju udinja zmagoviti desnici in podpira njihovega kandidata za predsednika komisije EU. Alenka se bo končno že enkrat morala odločiti na katero pot želi stopiti in ljudi s kakšnimi svetovnonazorskimi vrednotami združevati v svoji novi stranki. Med (neo ) liberalno in socialdemokratsko usmeritvijo so kar velike razlike in sedeti na dveh stolih ter občasno še malo tam v Bruslju na desnem, menda le ne bo šlo.
Ambicije združevanja levega političnega pola pa ima tudi stranka SD z Dejanom Židanom na čelu. Dosedanja izkazana politika Alenke Bratušek ter njenega kroga, ki se je izločil iz stranke PS, pa na mnogih področjih ni ravno preveč kompatibilna s političnimi usmeritvami stranke SD in še manj z ostalimi levimi strankami, ki bi se jih sedaj rado vključilo v nastajajočo levo koalicijo. Morebiti sta Alenkino tiho upanje lahko novi stranki Mira Cerarja in Igorja Šoltesa, ki pa si bosta morali v tem zelo kratkem času pridobiti dovolj volivcev ter doseči močan volilni rezultat, da bi potem lahko imeli ključno vlogo pri oblikovanju nove povolilne vladajoče leve koalicije in sestavljanju vlade. Židanovi stranki SD so tako sedaj veliko bolj nevarne prav te razdrobljene stranke levice kot pa stranke z desnega pola z Janševo SDS na čelu. Še posebej, ker imajo levo usmerjeni volivci že polno kapo teh "eksotičnih levih" strank za enkratno uporabo in raje ostajajo doma kakor, da bi se odpravili na volišča. Desnica pa ima svojo disciplinirano volilno telo, ki doslej še ni razočaralo. Volivke in volivci levice pa razen SD, ki jo poznajo in v glavnem vedo kaj lahko od nje pričakujejo, nimajo druge trdne in gotove izbire med množico nekaj neatraktivnih že obstoječih ter nekaj povsem novih strank. Prepričan pa sem, da če na letošnjih julijskih volitvah levici tudi uspe skoraj nemogoč veliki met premagati desnico, stranke Alenke Bratušek v tej levi koaliciji ne bo ali vsaj ne bi smelo biti.
Zoran Jankovič je Alenko Bratušek in kompanijo zbrano okrog nje iz anonimnosti izstrelil v slovenski politični prostor ( do praga ) in oni potem njega ter sami sebe nazaj v anonimnost ( čez prag )!
OdgovoriIzbriši