Ivek ti si car!

Ivek, če imaš težave z mandatarji, pokliči Plagiatorja in dogovorila se bova!

Že dolgo me ni nič, kar je v tej deželi kakor koli povezano s slovensko politiko, tako prijetno zabavalo kot predstava, ki jo je za slovensko javnost, svoje poslanke kolegice in kolege, za celotno slovensko oblastno in politično strukturo ter predvsem za naše novinarke in novinarje priredil nepovezani poslanec Ivan Vogrin. Ivek moje čestitke!

Že pred časom sem na teh straneh našemu dragemu slovenjegoriškemu poslancu Iveku posvetil krajši komentar v katerem sem zapisal, da tam kjer se Ivek pojavi, se vedno krepko kadi. Takoj, ko se je naš Ivek dokopal parlamentarne  klopi, sta dvignila prašino s takratnim njegovim strankarskim šefom Gregorjem Virantom. Ivek je še vedno tu in krepko nateguje vse okrog sebe. Njegovega takratnega šefa Gregorja pa več ni in je že politična zgodovina. Odnesli so ga slovenski volivci. Saj bodo tudi Iveka le, da se jim ponudi priložnost. Do takrat pa bo naš Ivek poskrbel, da si ga bomo zapomnili in o njem še dolgo časa govorili in se pri tem prav hudomušno nasmihali.

V tem tri leta trajajočem poslanskem mandatu je naš Ivek doživel veliko tega kar ga je utrdilo in s čimer se je zapisal visoko na listo nepozabnih. Vrgli so ga iz njemu tako drage politične stranke, ki ga je spravila v parlament. Odrekel se mu je njegov strankarski šef Gregor Virant. Doživel je nekaj kazenskih ovadb in rubežev ter le en sam bankrot. Kaj pa je to takega za prodornega slovenskega politika. Tisti, ki na svojem hrbtu ne nosi nekaj kazenskih ovadb, kakšne obsodilne sodbe, kakšnega manjšega ali večjega bankrota, grožnje z zaporom, v parlamentu ne naklada neumnosti in ne piše knjig, v dandanašnjem času tudi uspešen slovenski politik ne more biti. Tega se je še kako zavedal hitro učeči ter naravno brihtni Ivek in je po vzoru nekaterih svojih poslanskih, strankarskih in političnih kolegov, tudi sam začel pisati knjige ter se tako pridružil skupini novodobnih slovenskih pisateljev, ki pišejo in izdajajo knjige, ki jih nihče ne prebira.

Po nečem pa je naš slovenjegoriški poslanec Ivek vendarle poseben in zelo izviren ter domiseln. Tako zvijal in iz prisotne črede novinark ter novinarjev na kaki tiskovni konferenci ni norcev bril doslej še prav noben slovenski politik. Kar zvijalo me je od smeha, ko sem na tretjem programu nacionalne TV gledal posnetek te predstave in poslušal genialno pametna vprašanja prisotnih novinark in novinarjev. Na katera pa je poslanec Ivek imel pripravljene odgovore, se pri tem držal strašno modro ter resno in ves čas sem se spraševal kako za boga milega mu uspeva obdržati videz resnosti in da ne bruhne v smeh ali se v svojih odgovorih ne zaplete. Edino kar me je ob spremljanju te hudomušne tiskovne konference še posebej motilo ali že kar jezilo je, da nisem uspel slišati predstavitve posamezne novinarke ali novinarja, od njihovih imen do medijskih hiš, ki so jih tja poslale in ki so Iveku zastavljali tista neumna vprašanja ter tudi, da me je snemalec nacionalne TV ob tem še prikrajšal pogleda na njihove obraze. So se že morali držati  strašno modro in resno v zavedanju svoje medijske pomembnosti, da pri opazovanju njihovih obrazov in odgovarjanju na njihova vprašanja,  Ivek ni prasnil v smeh ter tako pokvaril celotne dobro zamišljene in navihano zrežirane medijske predstave.

Tako po Katančevo tudi sam tokrat povem oziroma zapišem: Ivek kapo dol! Si pa res pravi poslanski car. Upam, da se Ivek ne bo preveč oziral na kritike, ki jih danes nanj naslavljajo nekateri, saj v teh nekaj zadnjih dneh v resnici ni počel popolnoma nič drugega in tudi nič drugače kot so to ves pretekli mandat počeli premnogi njegovi poslanski kolegi in poslanske kolegice. Za to včerajšnjo humorno politično predstavo bi morali biti Iveku še najbolj hvaležni slovenski volivci in volivke, ker nam je vsem pokazal, da slovenska politika in v njej delujoči akterji vendarle le niso tako hudo resna stvar kot se nam želijo ves čas prikazati ter, da tega kar nam pišejo ali drugače sporočajo novinarji ni potrebno za vsako ceno kupiti. Obisk volišč na zadnjih volitvah EU poslancev kaže, da je dobršen, kar krepko večinski, del slovenskih volivk in volivcev to že spoznal in se tudi temu primerno odzval. Nekaj od tega pa dokazuje tudi komentar enega od jeznih volivcev, ki je včeraj v neki družbi povedal: bedake lahko odslej delajo le še iz sebe, ker iz mene na tak način zagotovo več ne bodo!