Koga pa bi volil, če bi se zgodilo, da bi prišli pome in me s kalašnikom uperjenim v hrbet, prisilil k odhodu na volišče? V tem primeru bi prečrtal glasovnico in jo kot neveljavno oddal. V takšno odločitev so me sinoči prepričali predsedniki slovenskih političnih strank in sem jim za to sedaj tudi hvaležen. Naj volim stranko SDS, pravnomočno obsojenega predsednika Janeza Janše, ki se mu sinoči niti ni zdelo vredno se predstaviti in ki v državi že nekaj let ustvarja vzdušje izrednih razmer. Kdo pa sploh je ta državljan Janez Janša okrog katerega bi se moralo vse vrteti in se mu vse v državi podrejati ter se z njim ukvarjati? Vse državne institucije preko vseh sodnih instanc do samega Ustavnega sodišča se ukvarjajo z nekim čisto navadnim državljanom Janezom Janšo. Vsi mediji pišejo in poročajo le o nekem državljanu Janezu Janši ter njegovih zapletih z zakonom ter spori z večinskim delom družbe, njegovih frustracijah in bolestnih maščevalnih ter oblastnih ambicijah. Naj mi končno nekdo že pove kdo je ta državljan Janez Janša, ki odloča o jutrišnji usodi ne le mene in mojih dragih, temveč celo o usodi celotne države Slovenije in v njej živečih državljank in državljanov? Snemite mi z vratu končno že enkrat tega vsiljivega državljana Janeza Janšo ter njegovo nasilno druščino in prenehajte me neprestano prisiljevati, da naj se odločam za njega ali proti njemu.
Ankete javnega mnenja naj bi kazale na veliko popularnost in celo morebitno zmago stranke profesorja dr. Mira Cerarja. Me želite prepričati, da naj volim za njegovo stranko? Kako pa, ko razen njega skoraj nikogar drugega prav ne poznam in tudi Miro Cerar se nikakor noče izjasniti kakšen je v resnici njihov strankarski politično ideološki profil? Niti z besedico ne povedo kaj bodo v primeru zmage in prevzema oblasti naredili s to nesrečno državo Slovenijo, njenim premoženjem in kako se bodo postavili glede slovenskega članstva v NATU, do neoliberalnih in dikatorskih zahtev Bruslja in EU. Zelo spoštujem gospoda Mira Cerarja kot vrhunskega pravnega strokovnjaka in človeka visoki moralnih ter etičnih načel in bi z vsemi štirimi glasoval, da bi že v naslednjem mandatu postal predsednik Ustavnega sodišča. Kot predsednika vlade pa si ga ne predstavljam, ker imam občutek, da skupino zbrano okrog njega krepko vleče v smer prikritega liberalizma in tudi zaradi tega, ker se doslej v aktivni politiki ni dobro znašel še prav noben univerzitetni profesor. Pa jih je bilo že zelo veliko in vsi so precej neslavno končali.
Zelo podobno neprijetni občutki me prevevajo tudi ob stranki cenjenega Igorja Šoltesa, ki pa bi si ga kot predsednika vlade celo lahko želel, če bi vsaj malo vedel kdo so njegovi člani stranke, ki so se nanj prilepili in bi tvorili njegovo kadrovsko poslansko in vladno ekipo. Pa o teh damah in gospodih vem celo veliko manj kot o tistih, ki se sedaj drenjajo okrog Mira Cerarja in bi naj tvorili srčiko njegove stranke. Ker pa je Igor Šoltes postal evropski poslanec, tako torej predsednik slovenske vlade ne more biti in s tem odpadejo prav vsi razlogi, da bi glasoval za njegovo stranko. Pa tudi politično ideološki profil stranke Igorja Šoltesa je velika neznanka in njegovi morebitni volivci bi na koncu lahko doživeli še kakšna neprijetna presenečenja.
O stranki DL Bojana Starmana ( doslej Gregorja Viranta ) ter strankah Alenke Bratušek in Zorana Jankoviča ni vredno niti izgubljati časa, ker so to tri politično strankarske polomije in bi bil glas oddan na volišču zanje, enak glasu tistih, ki se volitev sploh ne bomo udeležili. Franc Bogovič s svojo SLS in njegova nova politično ideološka partnerica Ljudmila Novak s svojo NSi se ponovno zatekata pod peruti SDS in njihovega predsednika ter pravnomočno obsojenega državljana Janeza Janše. Pred dvema letoma smo vse to že videli in komaj preživeli. Imajo pa vsi trije "pomladni" partnerji v svoji skupni zakladnici neprijetnih presenečenj še velike zaloge in če si res želimo, da se zgodba države Slovenije čim prej neslavno konča in da res hitro pademo v hude družbene nemire in spopade ter veliko revščino in si tako svojo usodo za vedno zapečatimo, potem le oddajmo glas tem strankam. Se nam tako vsaj ne bo več potrebno ukvarjati s skrbmi kaj bo z nami in našo državo, ker bodo za to poskrbeli drugi, ki bodo prišli iz tujine.
Prav skoraj za konec sem si pustil neformalno koalicijo, ki jo tvorijo stranka Karla Erjavca DeSUS, Dejana Židana DS ter nova stranka Solidarnost in je o njih več ali manj poznano veliko tega kar smemo od njih pričakovati. Karel Erjavec je seveda politik za vse ideološko politične koalicije in se je doslej v vseh znašel zelo dobro. Strašenje upokojencev z zmanjšanjem že tako mizernih pokojnin seveda deluje in daje rezultat na volitvah, ki omogoča vstop v parlament. Velika napaka te neformalne "socialdemokratske" koalicije je odločitev, da bi v primeru zmage mandatarja ponudila na volitvah najuspešnejša stranka. Kot kakšnega ministra si Karla Erjavca še nekako predstavljam, kot predsednika vlade pa nikakor. Kako pa bi se kot premier odrezal Dejan Židan pa seveda ne vemo. Kot minister se je dobro. Tako kot ne vemo tudi koliko je Dejan Židan s politično in ideološko popkovino povezan še z nekdanjim predsednikom stranke in današnjim predsednikom države Borutom Pahorjem. In kot ne vemo ali bi ta koalicija bila pripravljena po volitvah stopiti v kakšno politično in oblastno španovino s SDS z ali brez državljana Janeza Janše.
Prav tako volivke in volivci prav nič ne vemo o prikritih političnih trgovanjih, ki se odvijajo daleč vstran od naših oči in ušes in v katerih sodelujejo ali jih celo vodijo ter usmerjajo kakšni agresivni ambasadorji ter politični in birokratski vplivneži EU iz Bruslja. Prav tako se ta nova socialdemokratska koalicija Židan-Erjavec in Solidarnost ne izjasni glede jutrišnje vloge Slovenije v NATU, do diktatorskih ter skrajno neoliberalnih zahtev bruseljske EU birokracije, minimalni plači, o svojih političnih pogledih in stališčih glede vedno bolj negotove usode takšne EU kot jo še danes poznamo, do razmer v Ukrajini ter jutrišnjih odnosih Slovenije z Rusijo, do trgovinskega sporazuma, ki ga ZDA vsiljujejo EU in še veliko je tega o čemer bi želel kaj več vedeti, da bi se tako lahko odločil oditi na volišče in jim podariti svoj glas.
Čaka nas torej točno mesec dni medijskega, političnega in ideološkega nasilja. Čas v katerem se bomo kot državljanke in državljani morali odločiti ali bomo poslušali in vsrkavali poplavo laži, sprenevedanj, nerealnih obljub in zrežiranih političnih in ideoloških spopadov liderjev političnih strank in njihovih kandidatov ali pa bomo naše TV in druge medije, ki jih koristimo, enostavno nastavili na programe prenosov nogometnih tekem in tako skušali ostati normalni. Kako zelo prav je imel avtor reka, ki glasi: če bi z volitvami ljudje lahko kaj bistveno spremenili, bi se volitve prepovedale! Že čez dober mesec bomo dobili potrditev pravilnosti tega reka.
Slovenska volilna politično ideološka tržnica sedaj odpira svoja vrata in ponudba bo tokrat res bogata. Karkoli se boste kot obiskovalec tržnice ( volišča ) odločili kupiti, boste v vsakem primeru kupili slabo, ker tistega kar bi nujno potrebovali in za kar bi se splačalo dobro plačati, na tržnici tokrat naši politično ideološki branjevci še ne bodo ponujali. Bo pač potrebno počakati na kakšne naslednje volitve, ko pa bi se morebiti že lahko našlo kaj za kupiti, ki bi imelo na embalaži napis "proizvedeno v in za SLO".
Ni komentarjev:
Objavite komentar