Prispevek št. 2 k slovenski volilni blaznosti!

Izredno cenim dr. Mira Cerarja kot vrhunskega pravnika in profesorja, ki je vedno v svojih javnih TV nastopih, tudi ob najbolj zapletenih družbenih in pravnih vprašanjih, vedel obdržati nivo dostojnosti ter strokovne korektnosti in kompetentnosti.

O dr. Miru Cerarju kot politiku pa imam zelo mešane občutke in nisem povsem prepričan, da bi si ga res iskreno želel na mestu predsednika jutrišnje slovenske vlade.

Mogoče v kakšnih drugih in veliko manj politično. socialno ter ideološko turbulentnih časih že. V današnjih razmerah, ki prav ta čas vladajo v Sloveniji, pa nekako nisem prepričan, da je dr. Miro Cerar s svojo ekipo res tista prava in najboljša izbira, ki bi si jo želel na čelu države. Velika večina ostalih njegovih političnih konkurentov, ki se prav te dni tako zelo goreče potegujejo za sleherni glas volivk in volivcev, so več ali manj kot odprte knjige iz katerih je veliko o njih ter njihovih namerah mogoče prebrati in še več dokaj natančno predvideti. Dr. Miro Cerar in njegovi politični ter strankarski sotrudniki, pa svoje knjige ne odprejo in mi ne dovolijo pogleda na njene izpisane strani.

 V svojih javnih nastopih me kot volivca predsednik Stranke MC dr. Miro Cerar obdarja le s splošnimi informacijami o njihovih namerah ter doktrinah vladanja, če se jim uspe zavihteti na čelo nove slovenske vlade. Konkretnostim, ki nas državljanke in državljane še kako hudo zanimajo, ker določajo naše jutrišnje življenje, pa se izogiba kot hudič križu. Pa le malo od tega je mogoče dovolj natančno razbrati tudi iz njihovega programa objavljenega na spletni strani stranke. Zakaj le?? Vse to kar nam dr. Miro Cerar predstavlja ter skopo dozira kot delčke svojega povolilnega programa, lahko vidimo ter slišimo tudi od večine drugih strankarskih predstavnikov. Le da ti veliko tega povedo na malce drugačen način in morebiti še z drugimi besedami. Za prav vse pa ob tem še velja ugotovitev, da so na področju splošnega zelo gostobesedni in se sočasno izogibajo konkretnim navajanjem kako bodo nakopičene težave reševali in katere družbene sloje bodo dodatno denarno obremenili ter katere vse in na katerih področjih sočasno razbremenili že doseženih pravic. O tem pa ne črne prav nobena politična stranka niti besedice in tako tudi Stranka MC ne.Prav tako ne zvemo nič o relacijah do oblastnih organov EU in njihovih trdih neoliberalističnih zahtevah po dodatnih zategovanjih pasu in reformah na področju delavskih pravic ter pravic iz zdravstvenega, pokojninskega, socialnega zavarovanja ter izobraževanja. Samo ponudba novih obrazov s ponudbo obljube o  novi moralni in etični politiki na področju vodenja in upravljanja z državo, je na žalost v tem trenutku veliko premalo. Kriza v Sloveniji traja že veliko predolgo in prebivalstvo je na sami spodnji meji finančne, eksistenčne in psihične vzdržljivosti in se mu brez velikih tveganj, da bi lahko prišlo do hudih družbenih posledic, novih bremen enostavno ne sme več nalagati.

Edina politična stranka, ki je takoj prvi dan predvolilne kampanje po ljudeh udarila z nekaterimi  konkretnostmi iz svojega povolilnega programa je bila Janševa SDS in se je pri tem prav krepko osmešila ter osramotila. Ker je to s čimer so želeli očarati večino volivk in volivcev, pri ljudeh zvabilo le grenak nasmešek na lica, ker po toliko letih nategovanja in hudih razočaranj se večina ljudi v Sloveniji ne da več na tako lahek način naplahtati. Pri tej stranki pa je potrebna še dodatna previdnost, ker se je prav zadnje dni, ko so ji zaprli predsednika stranke, spremenila v nekakšno politično ter ideološko sekto, ki počne prav neverjetne stvari. Sem pa po svoje kar zadovoljen, da se je primer Janez Janša dogodil, ker sedaj končno pričenjam razumevati veliko tega kar mi doslej nikakor ni šlo povsem v glavo, čeprav so o takšnih in podobnih družbenih fenomenih v preteklosti debele knjige spisali razni filozofi, sociologi, psihologi, politologi in drugi modreci.. Nisem namreč povsem uspeval ter zmogel prav razumeti kako  se je nekoč v Nemčiji lahko zgodili Hitler, v Italiji Mussolini, v Španiji Franco, pred meseci v Ukrajini desničarski državni udar in mnogi drugi usodni dogodki, ki so krivi za toliko smrti in gorja. Mislim, da pa sedaj razumem tudi to. In ob tem osebnem iskustvenem spoznanju se sedaj počutim zelo neprijetno ter celo malce zaskrbljeno.

Svojega strankarskega, političnega in ideološkega malika je do vrat zapora spremljala množica nekaj sto ljudi, članov, pristašev in zaslepljenih vernikov Janeza Janše in stranke SDS, z vso domoljubno ikonografijo ter drugim ideološko političnim ter demagoškim kičem, ki verjetno pri tako zrežiranih javnih dogodkih sodi zraven.. Namerno nisem zapisal, da jih je bilo okrog tisoč, ker jih je po poročanju  nekaterih medijev pozno popoldan bilo potem že dva tisoč in zvečer že skoraj tri tisoč. Potem sem hitro ugasnil TV in radio ter izklopil internet, ker bi jih bilo zagotovo v naslednjem poročanju že štiri tisoč in potem pet tisoč in vprašanje je kje bi se seštevanje zbranih pripadnikov politično ideološke sekte JJ sploh končalo. Še danes, ko veliki vodja stranke SDS že uživa privilegije ter udobnosti zaporniškega režima in njegovi pristaši pogumno varujejo vrata zapora, verjetno, da ne bi pobegnil, so mediji polni raznih patoloških neumnosti, ki jih v glavnem producirajo njegovi visoko izobraženi ter z akademskimi naslovi okrašeni pristaši. Slovenski mediji pa jih množično prav papagajsko ponavljajo in vsemu temu cirkusu dajejo pomen in veljavo, ki si je sploh ne zasluži. Ali to počnejo namenoma in  ne dojemajo, da v resnici prav grobo rušijo pravno državo ter utirajo pot postopnem uvajanju fašizma ali pa to res počnejo iz nevednosti ter se ne zavedajo posledic, ki jih takšna njihova ravnanja lahko povzročijo.

Pri tem cirkusu pred vrati zapora ni manjkal niti predstavnik slovenske RKC in moralni teolog, dr. Ivan Štuhec, ki je povedal, da se je kot duhovnik udeležil pogreba pravne države. Lepo od njega, da je slovenski pravni državi privoščil cerkveni pogreb in verjetno po čelu pokrižal ter tako blagoslovil odhajajočega v zapor. Nič pa se nekaj ne spomnim, da bi ta isti duhovnik dr. Ivan Štuhec opravil kako pogrebno slovesnost ob pogrebu svoje mariborske škofije ob njenem sramotnem bankrotu. Tudi se ne spomnim. da bi ta isti duhovnik dr. Ivan Štuhec daroval kako sveto mašo za ugoden razplet velike nesreče nekaj deset tisoč njihovih delničarjev, ki so zaradi cerkvene pogoltnosti izgubili ves svoj vložen denar ali daroval sveto mašo v čast vseh slovenskih davkoplačevalcev, ki morajo sedaj iz svojih siromašnih žepov pokrivati njihove zablode in manipulacije.Tako bodi od vekomaj, si verjetno misli duhovnik dr. Ivan Štuhec.