Ker je na slovenskem političnem in strankarsko volilnem področju en sam velik dolg čas, se bomo pač ta mesec posvečali malo bolj razburljivim dogodkom. Svetovno nogometno prvenstvo je ravno pravšnja priložnost, da se malo zamotimo in odpočijemo od nasilja laži, nakladanj in blebetanja nerealnih obljub o naši krasni bodočnosti, če bomo volili prav njih.
Tako je Janševa SDS včeraj preko medijev in tudi preko Twitterja izstrelila cel rafal všečnih ter popolnoma nerealnih obljub, se pri tem naredila malce neumno in pozabila povedati s katerim denarjem pa bi oni odplačevali ogromne kredite in obresti. Kje bi dobili denar za investicije in pokrivanje potreb javnega sektorja ter financirali bogata darila vsem generacijam državljank in državljanov? Očitno pa so tudi izgubili koledar in naj jim ga nekdo podari ter na njem z mastnim flomastrom označi decembrske praznike od strica Miklavža do gospoda Božička in dedka Mraza, ker takrat je čas za obdarovanje z veliki nerealnimi obljubami in skromnimi darilci. Zakaj nam raje ne obljubijo, da nam bodo plačevali mesečne položnice ali pa jih kar ukinili in še sam bom glasoval zanje.
Pravljice v Sloveniji in prave nogometne pravljice v Braziliji, kjer so včeraj neusmiljeni Nizozemci razbili ter osramotili naše kapitalistične sotrpine in aktualne svetovne prvake Špance. Pravzaprav je red na nogometnem igrišču naredil en sam nogometaš nizozemske ekipe, ki ga res skoraj nihče ne mara in o njem ne želi povedati ali zapisati ene same lepe besede. Pa kaj bi z lepimi besedami in lažnimi častmi, ko pa nogometaš Arjen Robben in njegovi kolegi prav dobro vedo, da štejejo le zadetki v nasprotnikovi mreži in popolnoma nič drugega. Ocenjevanje umetniškega vtisa ti nizozemski nogometni fantje prepuščajo drugim, ki se smejo na ta način tolažiti in si tako celiti rane svojih nežnih ranjenih nogometnih dušic.
V Sloveniji vsi, ki imajo pet minut časa in so prepričani, da morajo tudi o stvareh o katerih najmanjšega pojma nimajo, kaj javno povedati, napadajo sodnike. Očitno se je to iz naše slovenske podalpske vukojebine kot kakšna hudo nalezljiva kuga razširilo celo tja v daljno Brazilijo in tudi tam vsi z enakimi ali podobnimi osebnostnimi kvalifikacijami sedaj na veliko kritizirajo sodnike. V Sloveniji so sodniki krivi, ker bo moral za zapahe največji sin kar jih je kdaj rodila slovenska mati in tam v daljni Braziliji so sodniki krivi, ker je izgubila Hrvaška, ker je bil Mehičanom odvzet kot solza čist gol in tudi, ker je bil Špancem podarjen edini gol, ki so ga uspeli zabiti ter Nizozemcem na isti tekmi podarjen hudo sporen gol. Rešitev vseh teh zagat tako v Sloveniji kot v Braziliji je na dlani in sila enostavna. Ukiniti je potrebno sodnike. Mogoče pa bi kazalo poskusiti tudi na način, da bi imela vsaka ekipa svojo žogo in seveda tudi svojega sodnika kot ima vsaka ekipa svoje trenerje in svoje navijače. Če še vedno ne bomo zadovoljni in bomo v regularnost in pravičnost izidov še dvomili, pa naj dobi vsaka ekipa še svoje ločeno igrišče.
Delajo pa mednarodne nogometne institucije slabo uslugo nogometni igri, ko se trudijo vsak gib in vsako malenkost na igrišču nadzorovati in kontrolirati z raznimi elektronskimi in drugimi napravami. Če bodo s tem nadaljevali, bodo ubili ves čar ter vso privlačnost te kolektivne in na svetu daleč najbolj priljubljene ter razširjene igre z žogo. Nogometno igro na igrišču igrajo nogometaši, ki so samo ljudje in za pravilnost ter regularnost igre skrbijo nogometni sodniki, ki so tudi le ljudje. Ljudje pa seveda niso nezmotljivi in nimajo božjih lastnosti, da bi vedno vse videli, vse vedeli, vse slišali in tako lahko vedno vse povsem pravično ter realno ocenili ter razsodili. Prav v tem pa je največji čar te najpomembnejše postranske stvari na tem svetu o kateri vsi vse vemo in izrekamo nesporne sodbe. Elektronsko nadzorovan nogomet postaja mrtev nogomet in si ga mednarodni nogometni veljaki lahko zataknejo za uho.
Ni komentarjev:
Objavite komentar