Blišč in beda združene EU in kakšno usodo si bomo v njej namenili Slovenci!

Jean-Claude Juncker

Na slovenske medije, tako tiste desne in enako tiste, ki naj bi veljali za leve, pa se res ni več mogoče zanesti. Pred časom sem na teh straneh že opozoril, da so slovenski mediji ustvarili določeno blokado države in njenih državljank in državljanov pred dotokom nekaterih pomembnih informacij. O Ukrajini in v njej vedno bolj krvavi državljanski vojni, ki bi kaj hitro lahko prerasla tudi v še kaj hujšega, se dozirajo zelo omejene in strogo selekcionirane  informacije, ki so nekako ubrane na zapovedane note EU, ZDA in NATA ter njihovih politik in interesov.

Za nami so volitve EU poslank in poslancev in pred volitvami so slovensko javnost stranke SDS, NSi in SLS nagovarjale volivke in volivce naj seveda volijo njihove kandidate in jih predstavljale v najlepši luči.. Kar je seveda povsem normalno in s tem ni prav nič narobe. So pa te iste politične stranke ves čas volilne kampanje zatrjevale, da s tem ko boste volili njihove liste in njihove kandidate, boste sočasno dali glas tudi za Jeana-Claudea Junckera in mu omogočili, da postane predsednik EU Komisije. Kaj pa so nam o tem kandidatu pomembnega povedali, da bi si ga želeli za predsednika Komisije in s čim naj bi si doslej zaslužil našo zaupanje in podporo? In kaj povprečna slovenska volivka ali volivec o tem gospodu sploh vesta, da bi mu poklonila vero in si ga res želela na mestu predsednika EU Komisije. Le to, da ga podpirajo in zanj navijajo stranke SDS, NSi ter SLS in da mu tam v Bruslju podporo poklanja tudi predsednica vlade v odstopu Alenka Bratušek in nič veliko več. Je to res dovolj? Svoje naloge in družbenega poslanstva pa vsaj v predvolilnem času niso opravili tudi slovenski mediji.

To kar v Sloveniji svojim državljankam in državljanom zamolčujejo slovenski politiki in mediji, pa pa lahko slišimo in preberemo v drugih evropskih medijih, ki pa temu gospodu ne sadijo le rožic, temveč o njem odkrivajo tudi tisto stran na katero omenjeni gospod nikakor ne bi mogel biti ponosen in ki je bila nam skrbno prikrita. Saj to, da gospod Jean-Claude Juncker prihaja iz Luksemburga kjer je bil predsednik vlade smo seveda vedeli. Skoraj nič pa nismo vedeli, da je gospod kot predsednik vlade v Luksemburgu moral zaradi nekih vohunskih in korupcijskih škandalov odstopiti. Tajna služba, ki ji je kot predsednik vlade bil nadrejen, naj bi nezakonito prisluškovala in spremljala neke Luksemburške politike in pomembne javne osebnosti, kupovali v breme davkoplačevalcev naj bi se osebni avtomobili za osebno porabo lojalnih pomembnežev in sprejemal naj bi podkupnine in druge dobre usluge za omogočanje dostopa do pomembnih oblastnih in političnih osebnosti. Nekam zelo znano vse to zveni, se vam ne zdi?

Junker je svoje politične in druge veščine vedel dobro izkoristiti tudi na parketu EU politike in je tako postal celo šef evro skupine ter s tem glavni za razrešitev ekonomske in finančne krize v EU in še posebej v državah z evrom. Iz časa uvedbe skupne valite evro je zabeležen citat iz njegovega komentarja o sprejetih odločitvah usodnih za kar nekaj držav EU, ki se bodo znašle v hudih težavah in glasi: Sprejmemo odločitev in počakamo, da bomo videli kaj se bo zgodilo. Če ne bo prevelikega odpora, kar pa ni za pričakovati, ker večina ljudi najmanjšega pojma nima kaj smo v resnici sprejeli in odločili, gremo lepo korak po korak dalje in potem poti nazaj več ni.

Potem pa je prišlo v svetu in tako tudi v EU do hude krize, ki so jo še najbolj občutile in zanjo tudi najvišjo ceno plačale države juga EU in kandidat naših desnih političnih strank ter predsednice vlade Alenke Bratušek naj bi se ponovno izkazal. V krogih blizu institucij EU naj bi Junkerja imenovali za "mojstra laži". Nekateri nemški mediji so ga imenovali tudi kot glavnega demagoga in mešetarja, ki je uspel uničiti še tisto malo vere in upanja javnosti v združeno EU in njene institucije.
 
Tisti, ki so mu bili bliže in ki ga dobro poznajo pravijo, da Junker niti ni pretirano skrival, da se pogosto rad posluži laži. Tako naj bi na nekem pomembnem sestanku povedal, da je pogosto moral lagati in da je v pogovorih o evropski monetarni politiki pač potrebno voditi tajne in mračne razprave. Znan pa je Junker tudi po svoji izjavi, da sta ekonomska in politika skupne valute evro in demokracija nezdružljivi. Ta njegova izjava pojasnjuje veliko tega  čemu smo v bližnji preteklosti bili priča in se pogosto spraševali kam pljuje ta naša EU barka.

Junkerja tisti, ki ga dobro poznajo, opisujejo kot strastnega kadilca in ni jih malo tistih, ki pravijo, da naj bi tudi prepogosto in preveč globoko rad pogledal v kozarec. Nič od tega v slovenskih medijih nismo mogli prebrati, čeprav veliko od navedenega ni tako nepomembno pri naši odločitvi za koga naj bi posredno na volitvah tudi glasovali in koga to tako vneto podpirajo nekatere naše politične stranke. Prihaja torej čas, ko bo potrebno prenehati z idealiziranjem EU in politikov, ki v njej mešetarijo ter se igrajo z našimi in naših otrok ter vnukov usodami. In prihaja čas za začetek temeljitega izpraševanja o naši brezpogojni veri v odločitve institucij ter politikov EU ter brezpogojni veri v njihov prav, ki naj bi bil vedno le v naše dobro. Več kot očitno je, da temu še zdaleč ni tako in da bomo za svojo bodočnost, bodočnost naših zanamcev ter naroda in naše države morali bolj odločno začeti skrbeti sami.