Slovenski
zastopniki v Evropskem parlamentu so podpovprečno aktivni.
Poslanci v Evropskem parlamentu, ki prihajajo iz starih držav
članic (EU-15), so aktivnejši, imajo več poročevalcev, njihov
vpliv na zakonodajo EU pa je večji kot vpliv evropskih poslancev
iz novih 13 članic.
Slovenija je imela v mandatu 2009-2014 v Evropskem parlamentu
osem poslancev. Po številu predloženih osnutkov poročil so
naši poslanci, ki so povprečno predložili dva osnutka na
poslanca, na 21. mestu od 28 držav članic. Največ jih je med
našimi zastopniki pripravila Tanja Fajon (SD), ki je predložila
pet osnutkov poročil. Kot poročajo v Financah, majhnost države
ne bi smela imeti vpliva na to, kako dejavni so njeni
predstavniki, kar kaže primer Malte, saj so njeni poslanci po
osnutkih poročil na tretjem mestu.
Srednje aktivni so naši evroposlanci v prizadevanjih za
spremembo besedil poročil. Z vloženimi dopolnili so slovenski
poslanci na 17. mestu (65 amandmiranih poročil na poslanca),
manj pa so bili aktivni s postavljanjem poslanskih vprašanj. V
povprečju so jih postavili 34, so pa pri vprašanjih najbolj
prednajčili poslanci držav, ki jih je gospodarska kriza najbolj
prizadela. Tako so predstavniki Portugalske, Grčije in Irske
zastavili več kot 250 vprašanj na poslanca.
Glasovanj so se
slovenski evroposlanci udeležili povprečno. Z 84-odstotno
udeležbo se uvrščajo nekje v sredino, največkrat pa je med
našimi poslanci glasovala Zofija Mazej Kukovič iz SDS-a, ki je
zabeležila 97-odstotno udeležbo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar