Vse bolj kalna voda teče iz pip prleškega vodovoda. Je JP Prlekija, ki skrbi za oskrbo s pitno vodo celotno Prlekijo in celotno občino Gornja Radgona res zrelo za stečaj?
Javno podjetje Prlekija d.o.o., je družba z omejeno odgovornostjo, ki so jo dne 29.05.2009 ustanovile občine
Apače, Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Križevci, Veržej, Ljutomer in Razkrižje, z namenom izvajanja gospodarskih javnih služb
oskrbe s pitno vodo
ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
Podjetje je v 100% lasti navedenih občin.
Ustanovitveni akt: Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o
Uradni list R Slovenije: povezava: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/91445
Kaj na dogajanja v JP Prlekija pravijo Občinski sveti ter Nadzorni odbori občin Ljutomer, Radenci in Gornja Radgona?
Kaj na dogajanja v JP Prlekija pravi Vlada R epublike Slovenije in kaj pravijo pristojna ministrstva?
In kaj bodo v kratkem za posledice dogajanj v JP Prlekija ter na pretekle odločitve svojih županov, odgovornih v občinskih upravah in odločitve občinskih svetov, rekli občani vseh občin v projektu prleškega vodovoda? Še posebej občani občin Ljutomer, Radenci in Gornja Radgona!
Vir: Facebook, 28.06.2023
Davorin Kurbos
FER CENA VODE - kakšna cena vode nas čaka v prlešlih občinah; zakaj in kako volilna obljuba ljutomerske županje dela dolg - dobesedno ...?
- OBLJUBIL SEM KOMENTAR - VZEMI SI DVE MINUTI IN GA PREBERI,
pa boš lažje razumel, zakaj
Javno podjetje ( v nadaljevanju:JP ) Prlekija vse bolj diha na škrge in kaj se v resnici dogaja v sistemu C in v JP Prlekija?
 |
| Roman LELJAK |
... Roman Leljak, župan Občine Radenci, je pred dobrim tednom na tiskovni konferenci komentiral problematiko skupnega prleškega vodovodnega sistema C in težav v JP Prlekija, ki je po njegovem mnenju pred stečajem, saj se vse bolj pogreza v rdeče številke in insolventnost.
 | |
| Olga KARBA |
Paradoks brez primere je, da o težavah Javnega podjetja Prlekija in skupnega vodovodnega sistema C, govori Leljak, ki je poleg ljutomerske županje Olge Karba in bivšega radgonskega župana Stanislava Rojka, najbolj odgovoren za nezakonitosti in težave, ki smo jim že nekaj let priča v prleškem vodovodnem sistemu in v JP Prlekija; to, kar se dogaja sedaj pa je višek neodgovornega ravnanja z javnim denarjem.
 |
| Stanislav ROJKO |
Finančne, organizacijske, kadrovske in druge težave so se v bistvu v JP Prlekija začele takrat, ko je taisti Leljak postal radenski župan, ki je ljutomerski županji Karbovi ter radgonskemu županu Rojku, pomagal pretentati pet županov manjših prleških občin in sredi leta 2019 na podlagi lažnih obtožb odpoklicati takratno poslovodstvo JP Prlekija, z lažnim očitkom nepreglednega in neracionalnega poslovanja, nesprejemljivih cen vode, sprožanje pravnih sporov …, čeprav je bilo v resnici takrat JP Prlekija urejeno in zgledno podjetje z boniteto zlate odličnosti, ki je ob (takrat še) znatno nižjih cenah vode vsa leta poslovalo z dobičkom in prav ta kapitaliziran dobiček je podjetju zagotavljal več kot 50% kapitalsko ustreznost.
V resnici so trije župani leta 2019 obglavili JP Prlekija zato, ker jim ni bilo po volji, da je takratno vodstvo JP Prlekija vztrajalo na izpolnitvi kohezijskih zavez, ki so bile pogoj za pridobitev ogromnih evropskih sredstev in so pravzaprav neizpolnjene ves čas in še danes največji razlog za težave sistema C in JP Prlekija.
Bistvo teh zavez je, da morajo občine zagotoviti skupno upravljanje celotnega sistema, imeti skupnega upravljavca (JP Prlekija) ter enake pogoje in enotno ceno vode za vse občine in vse občane, ki so uporabniki skupnega vodovoda – k temu so se občine jasno in nedvoumno zavezale v sklenjenem medobčinskem sporazumu, ki je »sveto pismo« sistema C, saj so ga sprejeli vsi občinski sveti in ga je podpisalo vseh osem prleških županov.
Ljutomerska županja Olga Karba, ki je bila nosilka in koordinatorica projekta, je ne glede na to, da je sporazum potrdil tudi ljutomerski občinski svet in je ta sporazum podpisala tudi sama, pozneje začela trditi, da je sporazum političen in škodljiv, ter je ne glede na sporazum blokirala potrditev enotnih cen vode in podpis enotnih pogodb občin z JP Prlekija. Županja je to storila potem, ko so vse ostale občine enotne cene že potrdile in so vsi ostali župani skupne pogodbe že podpisali. V posledici ljutomerske blokade je prišlo do sklenitve različnih pogodb, ki pomenijo različne pogoje za posamezne občine, prišlo je do povišanja cen vode, poglabljala so se nesoglasja med prleškimi občinami, skupni upravljavec pa je imel vse več težav in se pričel pogrezati v rdeče številke. JP Prlekija so zapustili praktično vsi vodstveni in strokovni delavci, saj so razumeli, da je to začetek konca skupnega upravljanja in skupnega upravljavca; županom treh največjih prleških občin pač ni ustrezal obstoj in razvoj JP Prlekija, saj so imeli povsem drugačne načrte in interese: radgonski župan Rojko je vztrajal, da v njegovi občini javni vodovod upravlja Komunala Radgona, Radenski župan Leljak je razmišljal o lastnem režijskem obratu in podjetjih, ki so ogromni porabniki vode, ljutomerska županja Karbova pa je itak ves čas odkrito delovala proti JP Prlekija in javno zagovarjala koncesijo ter se spogledovala s KP Ormož.
Ljutomerska županja Olga Karba, ki je imela nekoč v medijih vedno znova veliko povedati o nesprejemljivih cenah vode, in o neracionalnem poslovanju JP Prlekija, ter volilcem obljubila »fer« ceno vode in direktorja, ki bo podjetje vodil pregledno in v korist občanov …, taista županja je danes, ko gre vse v »maloro«, čisto tiho - kot da je vse v redu … Pa ni v redu!
Županom treh največjih prleških občin je ob rigidnosti pravne države in županskih kolegov iz manjših občin, ter s pomočjo orodja, ki ga imajo v sedanjem direktorju JP Prlekija, uspelo v dobrih treh letih skupno podjetje spraviti povsem na kolena: JP Prlekija si je s slabim poslovanjem in izgubami snedlo vse kapitalizirane pretekle dobičke, je insolventno, brez ustreznega kadra in pred stečajem. JP Prlekija ima z občinami sklenjene različne pogodbe, ki dopuščajo različen neenakovreden položaj občin in porabnikov vode. Pojavljajo se vedno novi spori, ki jim ni videti konca, povečujejo se tudi medsebojne terjatve in obveznosti, ki najbrž nikdar ne bodo poplačane.
Na mizi pa je že nov predlog povišanja cene vode, čeprav je bila cena vode leta 2019 znatno povišana; očitno torej še nismo dosegli tako imenovane »fer cene vode«, ki naj bi bila pod pretvezo reševanja skupnega sistema in JP Prlekija sprejeta, kljub temu, da so se iz skupnega sistema nezakonito izgubila ogromna javna sredstva.
Sedanji direktor očitno naivno posluša nekatere župane in pozablja, da je za podjetje odgovoren on sam, in da bodo taisti župani na koncu za propad JP Prlekija okrivili prav njega, kljub temu, da je krivda v prvi vrsti na strani županov, ki ne razumejo ali nočejo razumeti, da če si župan občine in je občina solastnik skupnega podjetja, to ne pomeni, da lahko s tem podjetjem počneš kar se ti zahoče; obstajajo namreč zakoni, drugi predpisi, pravila, zaveze in obstaja ter velja tudi Medobčinski sporazum … in vse to bi bilo treba spoštovati in izvajati, kar še posebej velja za JP Prlekija, katerega ustanovitev je bila zaveza in pogoj za pridobitev ogromnih evropskih sredstev.
JP Prlekija bi moralo biti in ostati edini skupni upravljavec, ki v skupnih elaboratih na ravni celotnega sistema upošteva vse prihodke in vse stroške javne službe in posebnih storitev (kar velja tudi za radensko občino), ter izračunava ceno vode, ki je zaradi ekonomije obsega ter preglednosti in racionalnosti enotnega skupnega sistema nižja in enaka za vse uporabnike skupnega vodovoda v vseh občinah …
Prleški župani in občine so pri izpolnjevanju zavez padli »na celi črti« in nikomur se ni (še) nič zgodilo, čeprav gre za ogromno oškodovanje javnih sredstev; gre pa tudi za oškodovanje uporabnikov javnega vodovoda, saj občani v različnih občinah ne glede na občinske subvencije, plačujemo vodo po višjih in različnih cenah.
Niti Leljak, niti kdo drug, ne more razmišljati o izstopu iz lastništva JP Prlekija, saj so bile zaradi dodatnih vlaganj v nadgradnjo sistema C, ki se v tem času izvajajo v treh občinah, zaveze za skupno upravljanje in skupnega upravljavca sistema C podaljšane, kar na enak način velja za vseh osem prleških občin.
Če Leljak s svojo izjavo »Po meni je stečaj JP Prlekija edina možnost«, vidi v stečaju možnost, da si ne glede na dane kohezijske zaveze, uredi oskrbo z vodo po svoje, se zelo moti in pozablja, da je občina Radenci vezana na vodne vire Podgrad-Segovci, ki ležijo v drugih občinah in da ostaja odvisen od skupnih objektov in naprav (črpališča, vodohrani, transportni in primarni cevovodi …), brez katerih je sekundarno omrežje, katero lahko obvladuje sam, suho.
Leljaka pa čakajo še drugi izzivi, saj mora občina Radenci poravnati vse svoje neporavnane obveznosti do skupnega vodovodnega sistema in do skupnega podjetja - tudi denar z naslova posebnih storitev, ki naj bi ga za vodo iz javnega vodovoda radenskemu režijskemu obratu plačevali veliki industrijski porabniki, kot so Radenska, Sava turizem …; in če je bilo še nedavno govora o tem, da si občina Radenci velik skupni denar z naslova prodaje vode podjetjem prisvaja, je ljutomerska županja na zadnji seji svojemu občinskemu svetu povedala, da je stanje veliko hujše, saj naj bi veliki porabniki vode, kot so Radenska in Sava turizem, zaradi katerih je bil sistem C dimenzioniran večji, tri leta dobivali iz skupnega vodovodnega sistema vodo zastonj, kar pomeni, da podjetjem, katerih ogromni dobički se odlivajo drugam, vodo plačujemo občani in drugi nepridobitni uporabniki skupnega vodovodnega sistema – takšno oškodovanje javnih sredstev se imenuje nezakonita nedovoljena državna pomoč gospodarstvu. Šlo naj bi za več kot 400.000 EUR izgubljenih sredstev, ki ne glede na izjave posameznih županov, skoraj gotovo nikdar ne bodo plačana in vrnjena sistemu.
Kaj nas torej čaka?
Slišati je, da naj bi župani Javnemu podjetju Prlekija, ki nima denarja za poslovanje, dovolili odlog plačila najemnine za infrastrukturo (gre za denar, ki ga porabniki vode plačujemo v omrežnini); glede na to, da se položaj podjetja slabša in bo pozneje ta denar še težje vrnilo občinam, očitno gre za kupovanje časa po sistemu, »kdo bo koga še preden se kaj zgodi«, pri čemer pa ljutomerska županja kljub dogovoru spet skuša prelisičiti in očitno izigrati ostale župane, saj je kljub dogovorjenemu odlogu vložila izvršbo zoper JP Prlekija zaradi neporavnane najemnine …
Ne glede na izjave posameznih županov, za JP Prlekija najbrž ni rešitve, saj se mu je nabralo preveč nerešljivih bremen. Poleg tega se zdi, da posamezni župani ob pomoči zunanjih pravnih svetovalcev vidijo v stečaju JP Prlekija edini način razdružitve sistema C v pogojih, ko kohezijske zaveze še veljajo; dejstvo je, da zaradi kohezijskih zavez in zapletenih medsebojnih razmerij, razdružitve sicer nikdar ne bi mogli izpeljati.
V doglednem času se bo torej skoraj gotovo res zgodil stečaj JP Prlekija in najbrž ga bo zaradi insolventnosti v dogovoru s posameznimi župani predlagal sam direktor te družbe, ki bo na koncu skoraj gotovo tudi javno spoznan za edinega krivca za vse težave JP Prlekija in sistema C.
Kaj se bo zgodilo z vodooskrbo prleških občin v primeru stečaja JP Prlekija ni jasno, očitno pa je, da je vsaj nekaterim prleškim županom načrte prekrižal nov predlog Zakona o gospodarskih javnih službah, ki na tem področju odpravlja možnost koncesij in režijskih obratov in tudi za javna podjetja uvaja dodatne omejitve – mogoče pa je prav v tej spremembi zakona mogoče iskati kanček upanja za JP Prlekija?!
Jasno pa je, da prleške občine čaka dolgo vroče poletje in da bo zato voda iz sistema C, še kako pomembna in potrebna.
