Sem po premieri filma OTO kaj spregledal?

Sem kaj spregledal?

Kulturni in filmski samorastniki Gornje Radgone, združeni v kulturnem društvu Kud Zrak so v petek 25.05.2018 ponovno prijetno presenetili s premiero svojega najnovejšega celovečernega filma OTO v režiji Vasje ROVŠNIKA.

Da se vrnem k naslovu tega prispevka. Sem res kaj spregledal? Dva dneva sta že minila od nadvse uspešne premiere tega filmskega dosežka radgonskih samoraslih zanesenjakov in ves ta čas sem po spletu iskal odziv lokalnih, regijskih in nacionalnih medijev. Še vedno upam, da sem res kje kaj spregledal! Nikjer namreč nisem našel nobene omembe tega za Radgono tako zelo odmevnega in predvsem pomembnega  kulturnega dogodka. Seveda si ne domišljam, da bom sedaj sam na tem svojem blogu lahko kaj od tega težko razumljivega medijskega molka popravil. Bom pa vsekakor zapisal, da je ta nerazumljiv medijski molk predvsem pomurskih lokalnih spletnih, elektronskih in tiskanih medijev žalitev za avtorje, ustvarjalce in organizatorje tega velikega radgonskega kulturnega dogodka in še veliko večja žalitev za preštevilne navdušene obiskovalce, ki te dni polnijo dvorano Kulturnega doma v Gornji Radgoni ter z gromkimi aplavzi ter stoječimi ovacijami nagrajujejo režiserja Vasjo Rovšnika in njegovo enkratno ekipo tehničnih sodelavcev in predvsem neizmeren igralski presežek radgonskih amaterskih igralcev, ki v filmu OTO nastopajo. Če pa je morebiti vsaj delček krivde za to splošno medijsko nezainteresiranost tudi pri avtorjih ter radgonskih kulturnih ustvarjalcih, pa jim priporočam, da to takoj popravijo in se potrudijo, da bo njihovo dobro, kulturno plemenito in nesebično delo tudi v širšem prostoru primerno zaznano in opaženo.

Kdo so v resnici ti radgonski zanesenjaki, ki svoje soobčane in širšo javnost vsake toliko časa počastijo z novim filmskim izdelkom in tako nadgradijo mozaik gornjeradgonskih kulturnih dogajanj? Na spletni strani Kud Zrak lahko preberemo, da Kulturno-umetniško društvo za razvoj alternativne kulture Gornja Radgona (krajše KUD ZRAK) deluje od leta 2008 in v društvu združujejo veliko dejavnosti, primarne pa so izvedba snemanj igranih filmov, organizacija rock koncertov, okroglih miz in družabnih večerov. Filmi (Kolesarji v temi 2012, Kolega 2013, Mož ki je molčal 2012, Najsrečnejši dan 2013, Samaritan 2016 ...) in prireditve (25 in 30 let rocka v Radgoni, Zluftaj se, Rock'n'Radgona ...) privabljajo množice ljudi, ki z obiskom podpirajo alternativno kulturo v občini Gornja Radgona in širše.

Na čelu te skupine zavzetih kulturnih in filmskih radgonskih samoraslih zanesenjakov pa je Vasja ROVŠNIK, filmski režiser in scenarist, dolgoletni prostovoljni kulturni delavec, organizator koncertov in drugih kulturnih prireditev. Že slabo desetletje deluje kot filmski ustvarjalec (režiser, scenarist, montažer, organizator, vodja snemanja, skladatelj filmske glasbe). V 14. filmskih projektih je sodelovalo več kot 200 ljudi. S filmskim delovanjem želi v našem mestu obuditi neko novo kulturo. Mesto Radgona, polno mističnih zgodovinskih anekdot, veselih in tragičnih, ter polno prav posebnih ljudi, ki jih srečuješ na vsakem koraku, je nekoč bilo center kulturnega dogajanja v Pomurju in širše. Zakaj nekaj takega ne bi ponovno postalo?

Za trenutek se ponovno vrnimo k filmu OTO in zgodbi, ki nam jo pripoveduje. 

Povzeto po spletni strani društva Kud Zrak:

Film govori o umsko zaostalem lokalnem bebčku z imenom Oto, ki je vsem in v vsaki situaciji pripravljen pomagati. Pomoč nudi v obliki opravil okrog hiše in drugih fizičnih del. Ob humornih srečanjih z ljudmi, eni so mu naklonjeni, drugi so do njegove zaostalost odkrito sovražni, se Oto ves čas sooča s situacijami, ki poudarjajo njegovo drugačnost, hkrati pa pridno varčuje prislužen drobiž, ki ga kot miloščino dobi od svojih “strank”. Na skrivaj mu je všeč dekle srednjih let, ki živi s svojim nasilnim možem, kateri jo redno pretepa. A nekega dne se Otu obrne življenje na glavo, ko najde dolga leta izgubljeno sliko svetovno znanega umetnika. Sledi preobrat celotnega koncepta zgodbe z nenavadnim, a srečnim koncem za glavnega junaka.

Nekaj osnovnih tehničnih informacij in osnovnih podatkov o projektu:

• V filmu sodeluje več kot 70 ljudi, 30 igralcev, 40 statistov ter 10 snemalcev in tehnikov (izključno domačinov).
• Predvidena dolžina filma je 90 min.
• V filmu sodeluje tudi priznani slovenski igralec Ludvik Bagari (Halgato, Traktor, ljubezen in rock'n'roll, Usodno vino, Reka ljubezni,…).
• Film se snema na več kot 30-ih različnih lokacijah v Gornji Radgoni, Pomurju ter na obali (Strunjan, Piran).
• Vsi sodelujoči pri filmu delamo brez honorarja.
• Predvidenih je 80 snemalnih dni (ok. 350 snemalnih ur).
• Film bo slovensko premiero predvidoma doživel na enem izmed večjih slovenskih filmskih festivalov v letu 2018
• S filmom želimo prodreti v večje kinematografske komplekse po vsej državi.

Tisti, ki me poznajo, pogosto radi povedo, da se težko vzdržim, da ne povem ali zapišem kake pikre čez lokalne ali državne politike, stranke in oblast. Res je, da smo prav te dni v najbolj vročem delu predvolilne kampanje in da se velika večina medijev kot ponižni pudli drgne ob nogah tistih, ki bi že čez dober teden radi postali oblast v tej deželi. Je pa tudi v tem primeru tako, da bo volilna kampanja minila, minile bodo te nesrečne volitve, ki bodo manjše število ljudi vsaj za štiri leta osrečile, veliko jih bo, ki bodo nekaj časa po volitvah še naivno prepričani, da so osrečeni tudi sami, dokler jih realnost ne bo streznila in mnogi bodo razočarani, ker se je ljudstvo na volitvah ponovno napačno odločilo. Ostala pa bo kultura. Ta pa skoraj nikoli ne razočara, razen takrat in tiste, ko jo skušajo zlorabiti. Še enkrat iskrene čestitke režiserju čudovitega celovečernega filma OTO Vasji Rovšniku, Iztoku Horvatu za enkratno odigrano naslovno vlogo in enako prav vsem njegovim soigralkam in soigralcem. Naj si nihče nikoli več ne drzne reči, da radgonski naturščniki ne morejo v igri doseči nivoja profesionalcev

Za konec tega zapisa pa še drobna iskrica s premiere filma OTO v Gornji Radgoni. Iz sosednjih Radencev si je prišla film OTO ogledat tudi gospa, ki je v dvorani zaradi hude gneče  dobila pomožni sedež tik pod odrom. Zadovoljna, da si bo film vendarle lahko ogledala sede, se je malo ozrla po svojih sedečih sosedih in ugotovila, da ji je sreča naklonila privilegij ter jo posadila tik ob znanega slovenskega gledališkega in filmskega igralca Ludvika Bagarija. V hipu je pozabila na neugodno sedežno mesto v dvorani in zdelo se ji je prav imenitno, da sedi ob tako znani ter v slovenskih  gledaliških in filmskih krogih tako pomembni osebnosti. Vendar bi se to sedenje ob Radenčanki za znanega igralca Ludvika Bagarija lahko kar precej neprijetno končalo. Ker Bagari v filmu igra zelo agresivnega in krutega možakarja, ki pretepa ter muči svojo ubogo ženo in kar bi mu Radenska gledalka, kot  je smeje sama potem po koncu filma povedala, še nekako odpustila, pa ji je jeza neizmerno narasla, ko je Bagari v filmu krepko namlatil glavnega igralca Iztoka Horvata oziroma ubogega filmskega Ota. Kot je povedala se je komaj zadržala, da ni Bagarija močno brcnila v nogo ali mu celo prisolila krepke zaušnice. Seveda jo je ta sveta jeza hitro minila in je Bagariju takoj tudi  odpustila njegovo filmsko grobost in krutost. Nam je pa potem po predstavi še smeje povedala, da je v resnici teta od Iztoka in se je tako seveda dalo njeno hipno sveto jezo ter težko zatajeno agresivnost že precej lažje razumeti. Nauk te zgodbe bi lahko tudi bil, da ni preveč varno, če glavni igralci na premierah sedijo med publiko.