sreda, december 18, 2013

Nekaj domoljubnega tudi za nepovabljene!


Puntarska za današnji čas!

Le vkup, le vkup, uboga slovenska gmajna!
Heja, hejo!
Za staro pravdo zdaj bo drajna.
Heja, hejo!
Položnice, sodne in izvršne naloge za klobuk!
Punt naj reši nas kapitalistično tlačanskih muk!



Le vkup, v poslednji boj vsi slovenski reveži in tlačani!
Heja, hejo!
Sedaj se intelektualna, delavska in kmečka gmajna brani!
Heja, hejo!
Knjigo, puško, meč in kopje v dlan!
Za svobodo in kruh vsakdanji bije slovenski se kapitalistični tlačan!

V bruseljskih in ljubljanskih kvedrih teče peneče vino,
Heja, Hejo!
Zažgali bomo političnim grofom, kapitalistom in EU tiranom graščino,
Heja, hejo!
Krvosesov grad gori, tiran beži,
vino teče, naj še teče kri!

Smo pač v času izražanja domoljubja in petja domoljubnih pesmi. Ker pa vsi nismo povabljeni, da bi lahko skupaj z Janšo in Pahorjem uživali v poslušanju domoljubnih pesmi, ki bi nam jih prepevali drugi ter bi se ob tem lahko počutili pomembne in cenjene, je kar prav, da si nekaj domoljubnega zapojemo kar sami. Mogoče naše petje ne bo tako ubrano in milozvočno zvenelo, bo pa zapeto s strastjo in iz srca. Pa še zelo daleč se bo slišalo in zagotovo mu bodo prisluhnili še mnogi kapitalistični  reveži v soseščini ter se nam skoraj zagotovo v pesmi pridružili.


nedelja, december 15, 2013

So Američani pričeli čipirati otroke?

Nekateri tuji spletni mediji poročajo, da so Američani pričeli s propagandno akcijo po šolah širom ZDA v kateri otroke prepričujejo v koristnost čipiranja. V kampanji, ki jo izvajajo pod sloganom " Čipi je moj novi prijatelj in živi v meni", posebne skupine propagandnih  strokovnjakov obiskujejo šole in prepričujejo otroke in tako zagotovo tudi njihove starše, v koristnost tega početja.

Vsa ta kampanja naj bi tudi tokrat bila premazana s floskulami o osebni  in nacionalni varnosti ter podobnimi slaboumnostmi s katerimi poneumljajo najprej otroke in posledično tudi njihove starše. In kako naj bi to bilo videti v praksi? Celotna kampanja naj bi bila podprta s simpatično maskoto Čipi ( Chippie ), s pomočjo katere se otrokom prikaže postopek kako se čip vstavi pod kožo in potem se jim še predvaja polurni propagandni filmček. Otroci smejo potem prisrčnemu Čipku postavljati razna vprašanja na katera jim odgovarja in na koncu otrokom podelijo še propagandni pisni material s za njihove starše. Seveda po končani propagandni obdelavi vsak otrok domov nese tudi podarjenega malega Čipka.

Velik odziv otrok ter celo staršev na to kampanjo,  naj bi najprej presenetil celo organizatorje in izvajalce same. Obstaja pa tudi druga stran, ki nad vsem tem le ni tako vzhičena in opozarja na resne posledice tovrstnih početij in ki se očitno zaveda velikih nevarnosti. Ti so to kampanjo ter čipiranje otrok poimenovali " žig zveri", ker bodo čipi v telesih otrok, ki bodo jutri odrasli državljani, ostali do konca njihovih življenj.Prva faza te slaboumne in zlovešče kampanje čipiranja otrok naj bi sedaj bila nekje na polovici predvidenih aktivnosti. V nekaterih državah ZDA nad tem nevarnim početjem tudi posamezne oblasti naj ne bi bile posebej navdušene. Tako v nekaterih mestih obstajajo že skupine ljudi, ki se odkrito zoperstavljajo temu početju in so s svojimi aktivnostmi dosegli, da se je na prezentacijah na šolah začelo pojavljati vedno manj otrok in staršev. Vmešavati pa naj bi se začele tudi razne verske skupnosti in verske sekte, ki jim tudi  pripisujejo avtorstvo  nasprotnega slogana s katerim so to čipiranje otrok poimenovali "žig zveri".

Vse bolj očitno postaja, da otrokom simpatični Čipi, nima nasprotnikov le v skupinah resnih, osveščenih ter svobodoljubnih ljudi, temveč so njegovi najhujši nasprotniki prav v teh verskih in njim podobnih organizacijah, ki v vsem vidijo hudičevo delo. Tukaj bi se z njimi skoraj morali strinjati, ker vsakršna tovrstna početja so res lahko le hudičevo delo. S to razliko, da te verske skupnosti še vedno verjamejo v tistega hudiča, ki naj bi domoval tem nekje daleč v onostranstvu in med ljudi na zemljo prihaja le občasno, da jim malo zagreni življenje in Bogu ukrade njihove nežne dušice. Ostali pa pač bolj verjamemo v hudiča, ki prebiva danes in tukaj med nami in mu je za naše dušice eno figo mar. Njega zanima le naše delo in koristi od tega dela, ki se stekajo v njegovo malho. Ker pa smo ljudje zelo nestanovitna bitja, ki se niti Boga več prav ne bojimo in se tako tudi tega tuzemskega hudiča bojimo vedno manj, nas je pač potrebno ves čas imeti pod kontrolo in nadzorom. Tuzemski hudič ima pač z ljudmi že iz zgodovine bogate izkušnje in prav dobro ve, da se kljub velikim tehnološkim in drugim dosežkom človeštva, v svoji osnovni naravni biti ljudje niti nismo tako zelo spremenili in poboljšali.

Vsaj eno dobro lastnost pa bi temu ljubemu čipu, s katerim naj bi nas in naše potomce v bodočnosti  opremili, le lahko pripisali. Le čipirati bi morali dojenčke takoj ob rojstvu in potem bi odpadle vse bojazni, da so koga v porodnišnici po pomoti ali tudi namerno zamenjali. Pa tudi papirnatih osebnih dokumentov kot so osebne izkaznice, vozniška dovoljenja, potni listi in vso drugo papirnato kramo bi lahko skoraj v celoti odpravili. Na bankah, uradih, policiji, carini, uradih državne uprave, občinah in vseh drugih ustanovah, ki si jih je tuzemski hudič omislil res veliko, bi uradniki proti nam pomolili le ustrezen čitalnik in takoj bi vedeli ali smo tisti za kogar se izdajamo ali pa smo v resnici nekdo drug.









torek, december 10, 2013

Kje bodo jemali, da bodo lahko še dajali?

Državljanke in državljane Slovenije bo oblast že v pomladanskih mesecih prihajajočega leta osrečila s položnicami za plačilo davka na nepremičnine. Šok, ki ga bodo mnogi takrat doživeli bo hud in zelo stresen. Pa ga bodo nekako pač že morali prestati in preživeti ter nekje privarčevati zahtevane zneske za plačilo davka.

Pa vrla domača in EU oblast ves čas mislita na ljudi in njihovo korist in jim tako pripravljata novo presenečenje o katerem se v javnosti doslej ni veliko govorilo. Se je pa v ozadju pridno delalo in pripravljalo vse potrebno, da bo vse nared za novo ropanje že tako do konca obubožanih latnikov stanovanjskih hiš in blokovskih stanovanj. Prihajajo namreč energetske izkaznice, ki jih boste morali imeti, njihovo izdelavo naročiti in vse skupaj seveda tudi mastno plačati. Kar vidim vas kako vam raste pritisk od jeze in se vse besni sprašujete kje za boga milega pa naj še jemljete? Koga pa to zanima? Če imaš hišo ali stanovanje v bloku boš pač plačal davek in boš seveda plačal tudi izdelavo te energetske izkaznice. Če nimaš nobenega premoženja, pa ti pač ne bo potrebno nič od tega plačati. Sedaj se pa sam odloči kako in kaj. Draga državljanka in cenjeni državljan, naslednjič pa, ko bosta odhajala na volitve, se napotita na volišče z mislijo na kup položnic, ki vaju doma čakajo in ne na lažne obljube politične opcije ter njenih liderjev, ki jim nameravata pokloniti svoj glas.To seveda velja tudi za volitve EU poslank in poslancev, ki bodo naslednje leto. Mislim, da meseca maja. Prav njim gre namreč velika zasluga za vašo novo finančno obremenitev, ki so jo tam v Bruslju izglasovali in kot nov strošek obesili vam za vrat.

Naši dragi EU poslanci in še veliko bolj drage EU poslanke, so torej izglasovali direktivo in zakon s katerima so uvedli te nesrečne energetske izkaznice in vam naložili nova denarna bremena. Naše domače poslanke in poslanci v slovenskem parlamentu pa so seveda veselo vse to takoj povzeli in izglasovali v Energetskem zakonu. Sedaj pa so pripravili še spremembe izvedbenega  podzakonskega akta imenovanega Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji izdelave in izdelave energetskih izkaznic stavb. Energetska izkaznica je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Izdelujejo jo lahko neodvisni strokovnjaki z licenco ter na zahtevo stranke. Energetsko izkaznico lahko izdajajo le pooblaščene pravne osebe, ki jim pooblastilo za izdajo energetske izkaznice stavbe podeli pristojni minister po izvedenem javnem natečaju.

In vse to bo seveda lastnike stanovanjskih hiš ter stanovanj v več stanovanjskih objektih dodatno krepko obremenilo. Mediji poročajo, da naj bi za 200 kvadratnih metrov veliko hišo izdelava stala okoli 400 evrov. Izkaznica pa bo veljala deset let. Tisti, ki je ne bodo imeli, jih utegne doleteti kazen. Pa tudi GURS bi po predvidevanjih nekaterih, lahko na osnovi teh pregledov objektov za izdelavo energetske izkaznice, potem celo spreminjal vrednosti posameznih stanovanjskih objektov, ki so osnova za izračun nepremičninskega davka. Tako, da je veselje tistih, ki so danes z ovrednotenjem svoje stanovanjske nepremičnine morebiti zadovoljni in se tiho hahljajo kako dobro, da so jo pri popisu odnesli, še preuranjeno. Hudič ima namreč lahko tudi zelo dolg rep.

Energetska izkaznica stavbe bo obvezna pri prodaji stavbe ali njenega posameznega dela in pri oddaji v najem za obdobje enega leta ali več Predvideno je, da mora večstanovanjski objekt z vsaj štirimi etažnimi enotami, ki je bil zgrajen do leta 1980, pridobiti energetsko izkaznico najkasneje do leta 2015. Večstanovanjski objekt z vsaj štirimi etažnimi enotami, ki je bil zgrajen po letu 1980, mora pridobiti energetsko izkaznico najkasneje do leta 2030.

Ministrstvo pristojno za energijo naj bi že izdalo več kot sto licenc neodvisnim strokovnjakom ter okoli 80 pooblastil pravnim osebam izdajateljem energetskih izkaznic. Tisti, ki bodo veselo služili na vaš račun so v glavnem torej že izbrani in se pridno pripravljajo na nov odličen posel. Prav bi bilo, da se pripravite tudi vsi vi, ki boste to plačevali.

Pa to seveda še zdaleč niso vse nesreče, ki vas bodo v naslednjem letu doletele. Politična oblast v Bruslju in ta doma v Ljubljani ter pri njiju zaposleni uradniki pridno delajo in pripravljajo nova presenečenja. Kruha bo res veliko manj, bo pa zaradi tega položnic toliko več.









ponedeljek, december 09, 2013

Pred uveljavitvijo davka na nepremičnine!

Predstavniki ljudstva v slovenskem parlamentu so tudi v drugič s krepko večino podprli oderuški in diletantsko spacan davek na nepremičnine, ki bo svojo uničujočo pot po deželi pričel s 01.01.2014.

Hiš, stanovanj, zemlje in drugih nepremičnin ni mogoče enostavno nakazati ali v kovčkih odnesti v tuje banke v tako imenovanih bančnih oazah ali kam drugam na varno. Pa tudi doma jih ni mogoče skriti v kakšne zasebne trezorje ali v nogavice. To je mogoče narediti le z denarjem, zlatom in drugimi vrednimi predmeti in jih tako skriti pred obdavčitvijo grabežljive države. Ljudstvo si seveda svojih domov ter drugega premoženja ni gradilo ali kupovalo in se zanj žrtvovalo, da bi ga skrivalo, ker je vse to kar nekaj generacij počelo za svoje in svojih potomcev normalno in sodobnega človeka vredno življenje.

Vse od osamosvojitve Slovenije je bilo moč zaznati velike apetite domačih in  tudi tujih finančnih in kapitalskih pogoltnežev,  po zasebnem premoženju državljank in državljanov. Najprej so s sprejetimi revolucionarnimi ukrepi denacionalizacije, privatizacije in drugimi, ljudstvo razlastili vsega tako imenovanega družbenega premoženja in si ga lepo med sabo porazdelili. Nekaj tega premoženja v katerem je bilo vsaj petinštirideset let minulega dela in velikih odrekanj državljank in državljanov je postalo državna lastnina, veliko tega pa  so si nove elite porazdelile med sabo, kar precej se ga je polastila slovenska katoliška cerkev in z nekaj tega premoženja so poplačali pretekle "dobre usluge"  zunanjih EU prijateljev. Nič ni veljalo, da so po drugi svetovni vojni porušeno deželo ljudje "družbeno premoženje" ustvarjali s prostovoljnim delom, vsa štiri desetletja s premnogimi samoprispevki, se v podjetjih in ustanovah odrekali plačilu premnogih  delovnih dni v korist splošne družbene koristi in družbenega standarda.Tako se je ustvarjalo "družbeno premoženje" s pomočjo katerega je nastala država Slovenija in ni padlo z neba ali bilo podarjeno od boga.

Pokradli so jim v podjetjih in ustanovah celo sredstva tako imenovanega "sklada skupne porabe", v  katerega so zaposleni prostovoljno z delom ob prostih sobotah ali pa z odtegovanjem od plač in iz drugih virov, kot je bil tako imenovani regres za letni dopust, nalagali svoja "zasebna sredstva", ki bi jih v nasprotnem dobili izplačana v plači. Tako zbrana sredstva so potem uporabljali za nakupe stanovanj za zaposlene, dajanje kreditov zaposlenim ob gradnji stanovanjskih hiš, zagotavljanje počitniških kapacitete na morju, v planinah in zdraviliščih ter druge potrebe s področja družbenega standarda. Vse ogromno premoženje "skladov skupne porabe" je bilo privatizirano, razprodano, pokradeno ali kako drugače uničeno in nikoli ni bilo predmet kake posebne razprave ali celo kakšne posebne zakonske ureditve s katero bi se ljudem, ki so v te sklade vlagali "svoj denar in svoje živo delo" priznala kakšna pravična nadomestila ali odškodnine. Pravzaprav se o denarnih in drugih sredstvih velikih vrednosti teh skladov nikoli niti ni nič govorilo ali pisalo. Kakor, da jih nikoli ne bi bilo. Nasilno so premoženja teh skladov zlili v premoženje podjetja ali institucije, čeprav je šlo za dve popolnoma različni lastnini, da bi potem to pograbili ter s tem mešetarili.

Režim v novonastali državi Sloveniji je že od vsega začetka vedel kako bo ravnal z družbenim premoženjem in očitno tudi že določil usodo zasebnemu premoženju večine državljank in državljanov. V zakon o dedovanju so hitro zapisali in tega ne prav glasno javno razlagali, da bodo ljudem, ki jim bo država zaradi socialnih stisk pomagala, potem si to poplačali iz premoženja teh nesrečnikov. Potem je čez leta sledil šok, ko so dediči spoznali, da je na tisti nepremičninski revščini, ki naj bi jo podedovali po svojih preminulih sorodnikih, s svojimi kremplji že sedela grabežljiva država. Pogledali so v uradne dokumente na osnovi katerih je država njihovim sorodnikom te državne socialne pomoči priznala in izplačevala in nikjer ni bilo niti z besedico navedeno, da si bo vse nakazane državne socialne pomoči po njihovi smrti vzela nazaj. Hinavščina novega slovenskega "demokratičnega" režima je bila skoraj brez primere. Slovensko pravično pravo pa je molčalo in molči še danes.

In sedaj z uveljavitvijo tega novega zakona o davku na nepremičnine, pričenja slovenski režim nov proces postopnega razlaščanja vseh tistih svojih državljank in državljanov, ki zaradi socialnih in drugih nesrečnih okoliščin, za katere pa v veliki večini niso niti sami krivi, ne bodo mogli plačevati državi oderuških dajatev, s katerimi je obremenila njihovo lastnino. Posledice tega za ljudi uničujočega davka se bodo videle šele čez nekaj let. Iz slovenskih državljank ter državljanov se načrtno in premišljeno dela brezpravno in revno rajo, v popolnosti podrejeno in odvisno od finančnih kapitalskih ter političnih domačih in tujih elit. Iz nekoč ponosnih, marljivih in delovnih državljanov se iz  ljudi v Sloveniji sedaj dela kapitalistične tlačane in novodobne sužnje. Vzeli so že  vse kar se je kje vzeti dalo in sedaj se ljudem jemlje še človeka vredna bodočnost. Več Evrope - več Slovenije,vendar le za izkoriščevalno in grabežljivo domačo in tujo elitistično manjšino.

nedelja, december 08, 2013

Sem kar vesel, da nam ni uspelo!

Na TV sem spremljal žreb  reprezentanc za turnir na svetovnem nogometnem prvenstvu, ki bo  naslednje leto v Braziliji. Pri tem pa sem ves čas razmišljal ter špekuliral v kateri skupini bi se lahko znašla slovenska reprezentanca, če bi nam bila sreča v predtekmovanju ter še potem v dodatnih kvalifikacijah naklonjena in bi se na turnir uvrstili.

V katero koli od izžrebanih skupin bi že padli, v nobeni se nam ne bi posebej dobro pisalo. Na obeh predhodnih svetovnih prvenstvih smo bili opažena reprezentanca in na dosežke naših fantov na igrišču smemo biti upravičeno ponosni. Na neljube dogodke izven igrišč pa smo tako že pozabili in verjamem, da se nam ne bodo več ponovili.

Kakor za večino držav v katerih je nogomet šport številka ena, velja tudi za Slovenijo, da se na nogomet skoraj vsi zelo spoznamo in smo vsi tudi pravi  mali selektorji. V takem vzdušju nam praviloma zmanjka občutka za realnost in sami sebe ter vse druge okrog nas prepričujemo, ter mnogi celo verjamejo, da smo v nogometu veliko boljši kot v resnici smo in zaradi tega od fantov in selektorja pričakujemo nemogoče. Prav zgrozim se že ob pomisli, če bi se slučajno igra naključij z nami malo poigrala in nam namenila vlogo ter mesto, ki je bilo z žrebom sedaj dodeljeno naši sosedi Hrvaški. In prav lahko bi se nam kaj takega primerilo, če ga na samem začetku kvalifikacij ne bi tako grdo lomili. Na našo srečo se je vse izteklo tako kot je prav in pred nami je nova priložnost, da se res dobro pripravimo za kvalifikacije za evropsko prvenstvo in dosežemo rezultat, ki bo odražal naše zmožnosti v kvaliteti nogometne igre ter športnega obnašanja na igrišču ter izven njega.

Vsi ljubitelji nogometa pa bomo sedaj seveda nestrpno pričakovali enega največjih športnih spektaklov naslednjega leta in mnogi bodo temu dogodku skušali podrediti vse od planiranja koriščenja dopustov do drugih čisto družinskih ter poslovnih obveznosti. Tako nam bo poklonjenega  vsaj nekaj časa v naslednjem letu, ko bomo pozabili na vse muke in težave s katerimi se vsakodnevno ukvarjamo in nam grenijo življenje.  Popolnoma pa le ne pozabimo na življenje okrog nas in z enim očesom pa le opazujmo kaj bodo takrat počeli naši vrli oblastniki, politiki in drugi mešetarji z našimi usodami, da ne izkoristijo odsotnosti naše pozornosti in nam ponovno kaj ne podtaknejo. Da nas potem po končanem nogometnem prvenstvu, ko se bomo ponovno vrnili v realen slovenski vsakdan,  le ne bo preveč glava bolela.

Popolnoma neprizadeto pa seveda tako velikega nogometnega turnirja le ni mogoče spremljati in da ob tem ne bi vsaj malo tudi navijali ali vsaj kakšni reprezentanci poklanjali svojih simpatij ter jim želeli, da jim uspe.  Moje navijaške simpatije bo sabo v Brazilijo ponesla reprezentanca Bosne in Hercegovine. Vse tako dolgo dokler bom lahko doma v svoji dnevni sobi pred TV navijal za njih bodo moje najboljše želje z njimi. Res jim privoščim, da bi jim uspelo odigrati dobre igre in doseči lepe rezultate. Ko pa bodo v zaključku turnirja v igri ostale le še najboljše ter velike svetovne nogometne nacionalne ekipe, pa bom verjetno kar največ sreče zaželel tisti reprezentanci, ki se mi bo do takrat najbolj prikupila.

sreda, december 04, 2013

Za koristi dugih Ukrajina trpi!

Velika dežela je ta Ukrajina okrog katere se že nekaj časa prerivata EU in Rusija. V slovenskih medijih lahko o Ukrajini in dogajanjih v njej slišimo le leporečje, ki godi interesom trenutno prevladujočim političnim grupacijam EU. Bolj malo pa o razlogih zaradi katerih je prebivalstvo te dežele tako hudo razklano in si nekateri po vsej sili želijo v članstvo EU in približno druga polovica v carinsko unijo z Rusijo ter še z nekaterimi državami tistega področja.

Tako EU kot Rusi jih stiskajo za vrat in izsiljujejo ter pogojujejo. Razlika je le v tem, da Rusi Ukrajincem imajo kaj ponuditi in brez njihovih energetskih virov ter drugih pomoči bi država le stežka preživela. In kaj jim ponuja EU? Nič takšnega kar bi se lahko dalo v lonec in nasitilo ali ogrelo nekaj milijonov Ukrajink in Ukrajincev. Zaradi tega in še mnogih drugih zunanjih ter predvsem čisto notranjih domačih političnih ter ekonomskih razlogov je oblast v Ukrajini v velikih težavah. Od demagogije in političnih floskul ter utopističnih idealov se živeti ne da. Z morebitnim vstopom v EU bi Ukrajina postala le še ena od južnih držav EU, ki bi za razliko od ostalih imela za soseda vedno bolj gospodarsko in vojaško močno ter zelo jezno Rusijo. Državljanke in državljani Ukrajine pa bi živeli veliko slabše kot živijo danes, čeprav jim tudi standarda, ki ga imajo danes ne moremo zavidati.

Mnogi poznavalci razmer v Ukrajini pravijo, da so notranje politične in gospodarske razmere zelo primerljive in podobne razmeram v Sloveniji. Bi se kar strinjal. Veliko vzporednic bi bilo mogoče potegniti in veliko sličnosti najti, čeprav je Ukrajina teritorialno velika država z mnogimi gospodarskimi potenciali. Prav zaradi tega in zaradi njene geografske lege kjer se nahaja ter še neizživetih frustracij ljudi zaradi zapuščine razpadle nekdanje Sovjetske zveze in režima, ki je v njej vladal, je Ukrajina strateško zelo zanimiva za  EU. Ne le z gospodarskega in trgovinskega vidika, temveč očitno še veliko bolj z vojaškega. Občutek imam, da EU v resnici želi tlakovati pot vojaškemu stroju Nato in ZDA v Ukrajino in s tem ogroziti strateško zelo občutljiv trebuh Rusije. Rusi tega ne morejo in tudi ne bodo dovolili. Posledice tega prerivanja pa bodo občutili izključno le prebivalci Ukrajine.

Tako so danes pač Ukrajinci pod raznimi pritiski in manipulacijami svetovnih interesnih skupin kot so EU, Nato in ZDA ter Rusija na drugi strani, na veliki preizkušnji. Prebivalci zahodnega dela Ukrajine bi želeli v EU, ker so prepričani, da je tukaj njihova lepa bodočnost. Zahodna EU propaganda jim pač prikazuje razmere kot so v severnem delu Evrope vladale pred kakšnimi dvajsetimi in več leti. Zagotovo pa jim bolj malo povedo o tem, da se je po tistem, ko so Američani v svetovno ureditev instalirali finančno in gospodarsko krizo, veliko spremenilo in celo sama EU je bila okrutno razdeljena na razviti Sever EU ter nerazviti in ponižan ter zaničevan Jug EU. Njihovo mesto bi bilo v druščini tega nesrečnega Juga EU z vsemi posledicami izkoriščanja ter ropanja države in ljudi s strani domačih in predvsem tujih gospodarskih, finančnih ter vojaških EU in svetovnih mogočnežev. Finančno, gospodarsko, energetsko, politično in ni izključeno tudi vojaško, maščevanje Rusije pa bi jih dokončno dotolklo. Ker jim EU, Nato in ZDA tega kar za življenje in razvoj države ter ljudi v njej nujno potrebujejo, ne bodo mogli in ne želeli zagotoviti, in ker jim to lahko zagotavlja le Rusija, so Ukrajinci v velikih težavah in njihova odločitev nikakor ni lahka.

Matrica po kateri sedaj EU osvaja Ukrajino je zelo podobna matricam po katerih so bile "osvobojene" države nastale na tleh nekdanje Jugoslavije vključno z Madžarsko in še katero vzhodno državo. Vendar takrat Rusija še ni bila to kar je danes in verjetno tudi ni imela ne vojaške moči ter ne takšnega strateškega interesa do teh področij, da bi se bolj aktivno vključevala v novo svetovno politično, gospodarsko ter vojaško razdelitev sveta. Med tem časom pa so Američani ob izdatni pomoči EU in Nata razsuli skoraj celotni arabski svet in tam povzročili ogromno gorja ter ljudstva teh dežel pahnili v veliko nesrečo. Veliki svetovni finančni, gospodarski in vojaški igralci so zaenkrat složni le še v ropanju in uničevanju Afrike. Samo vprašanje časa je kako dolgo bo ta uničevalna in roparska interesna sloga še trajala. Očitno se tega že zelo zavedajo in že pogledujejo proti Južni Ameriki kjer imajo zaenkrat še največ vpliva ter koristi Američani, ki pa jim tam delajo težave razni hibridni socialistično kapitalistični družbeni sistemi oblasti.

Kdor bi v resnici želel državi Ukrajini in v njej živečim ljudem dobro, bi jih v teh danih kaotičnih razmerah pustil lepo pri miru. Morebitno nasilno instaliranje kakih novih marionetnih oblasti ter neprestano vzpodbujanje notranjih napetosti in delitev prebivalstva, Ukrajincem ne bo prineslo prav nič dobrega. V EU bi se morali zavedati, da je Ukrajina izredno pomembno strateško področje Rusije in si tega ne bo pustila odvzeti za nobeno ceno. Saj ni pomembno, če se s Putinom strinjamo ali ne, vendar je dejstvo, da se je Rusija zaradi mnogih razlogov v preteklosti že veliko čemu morala odreči in požreti kar nekaj grenkih. Očitno se je sedaj Rusija odločila, da je neprestanega popuščanja in poniževanja konec, ker imajo tudi oni pravico do zavarovanja svojih teritorialnih in državnih interesov. Rusi enostavno želijo svoje mesto in vpliv v procesih preurejanja svetovnega reda, ker so prepričani, da jim to glede na njihovo velikost ter vojaško, gospodarsko in finančno moč pripada. Ali povedano drugače, tudi Rusi vse bolj verjamejo, da imajo pravico braniti svoje nacionalne in vse druge interese enako kot to počnejo ZDA, EU in v zadnjem času vse bolj tudi Kitajska.




torek, december 03, 2013

Pomembno srečanje tet in stricev iz ospredja!

Dve teti in nekaj stricev iz ospredja je na pomemben posvet poklical prvi med enakimi. Vsi so prišli, čeprav se nimajo ravno preveč radi. O čem vse so se pogovarjali ne vemo. Vemo le to kar so nam sami povedali. Če je to vse, potem bi prvi med enakimi lahko mirno to srečanje preimenoval v prednovoletno kramljanje udeležencev zaslužnih za propad države.

Gospe in gospodje so v kamere kazali zaskrbljene obraze in njihove besede preko TV namenjene ljudstvu, so bile skrbno odmerjene in skoraj odrešujoče. Dogovorili naj bi se, da se bodo še dogovarjali kako spremeniti volilno zakonodajo. S ponujenimi predlogi naj bi pogojno soglašal celo Veliki Janez, ki ima prav te dni veliko opravka z raznimi resolucijami in dokumentarnimi filmi in si je res težko vzel čas za to pomembno srečanje. Teta Ljudmila je vsa blažena v TV kamere dahnila kako je srečna, ker je bila prav ona tista, ki je prvemu med enakimi predlagala, da se dobijo pri njem in se kaj pametnega dogovorijo. Radostna čustva so premagala tudi prvega med enakimi, ki je kar žarel od ponosa, ko je povedal, da še nikoli doslej niso bili tako enotni in tako blizu, da končno spremenijo volilno zakonodajo. Ljudstvo, ki je vse to gledalo, se je začudeno spraševalo, zakaj pa je to naenkrat tako zelo pomembno in bilo sočasno zelo zaskrbljeno, ker vedno doslej, ko so ti razglasili, da so enotni, takrat se praviloma državljankam in državljanom ni pisalo dobro? Kaj bomo državljanke in državljani imeli od tega, če se bodo ukinili volilni okraji, se dvignil prag za vstop v parlament na 5 odstotkov in se bo okrepila moč preferenčnega glasu? S tem kaj bi ljudje s temi spremembami pravil za izvolitev predstavnikov ljudstva v nacionalni parlament  dobili in kaj vse izgubili, se bomo tukaj ukvarjali kdaj drugič. Najprej počakajmo, kaj se bo modrim voditeljicam in voditeljem strank sploh uspelo dogovoriti in kakšen predlog pripraviti. Že sedaj pa lahko prav mirno zapišemo, da jih bodo v pisanje kakšnih novih pravil volilne igre vodili predvsem njihovi lastni interesi in interesi njihovih najzvestejših strankarskih kolegic in kolegov, ki tvorijo srčiko politične stranke. Interesi državljank in državljanov bodo tu popolnoma nepomembni in bo z njimi vse skupaj le demagoško ter propagandno premazano.

Teti in strici iz ospredja, zbrani pri prvem med enakimi, pa so malo pokramljali tudi o zagati, ki jo jim je s svojim odstopom povzročil tisti nesrečni Klemenčič s svojim senatom KPK. Saj ni problem v tem, da je senat KPK kolektivno odstopil, ker jih tako nihče od zbranih za omizjem pri prvem med enakimi, ni ne upošteval,  spoštoval in ne cenil. V resnici je ta nadležni senat KPK s Klemenčičem na čelu, prav vsem, ki se morajo sedaj ukvarjati s posledicami njegovega kolektivnega odstopa, ves čas povzročal same težave in skrbi. Ker bi, če bi šlo tako dalje kot si je ta senat dovoljeval,  prav vsi prisotni lahko skupaj s svojimi najožjimi sodelavci ter zunanjimi podporniki postali v kratkem njegove stranke.  No, resnici na ljubo, nekateri ta nehvaležen status celo že imajo. Tako, da sam odstop Klemenčiča in njegovih dveh sodelavcev lahko prav mirno smatramo za dobro in koristno dejanje. Težava je le v tem kdaj in kako so to storili ter v njihovi napovedi, da bodo pred svojim dokončnim odhodom,  slovenski javnosti odkrili še nekaj skrivnosti. Popolnoma nepomembno pa je zakaj so to storili.

In še v nečem je bil kolektivni odstop senata KPK zelo koristen. Naenkrat so se združili vsi za katere smo doslej menili, da so popolnoma nezdružljivi in da se sploh ne prenašajo ter se niti videti skoraj ne morejo. Levičarji, desničarji, liberalci, neoliberalci, komunisti, fašisti in mnoge druge nadloge ljudstva so se pa tokrat le združili in poenotili v skupni oceni, da je vso dosedanje delo KPK ustavno in zakonsko zelo sporno. Predvsem pa jih druži tudi okoliščina, da so nekateri že stranke KPK ali so nekateri vsaj zelo resni kandidati, da to kmalu postanejo. Vse česar Klemenčič doslej o sebi in svoji družini še ni vedel, bo v naslednjih dneh vsekakor zvedel. Mogoče pa bomo kaj zanimivega in koristnega zvedeli tudi še državljanke in državljani.

Veliki Janez, ki ima še največ razlogov, da je besen na Klemenčiča in njegovo KPK, bi to institucijo kar ukinil. Saj bi jo tudi vsi ostali zbrani pri prvem med enakimi in bi Janezu z veseljem pritrdili, pa si tega ne upajo, ker bi lahko odzivi doma ter v tujimi bili zelo neprijetni. Tega pa si ravno v tem času nikakor ne morejo privoščiti. Alenkin Zoran, ki dela, bi od veselja visoko skočil v zrak, če bi se želje Velikega Janeza lahko uresničile. Prvi med enakimi je zbranemu ter pomembnemu omizju naznanil in Alenka je potrdila, da bodo v prihodnje malo ponovno pregledali veljavno zakonodajo in upoštevali predloge KPK po njenih potrebnih spremembah in dopolnitvah. Kdaj bodo to naredili pa se še ne ve. Bo pa prvi med enakimi takoj začel postopek za imenovanje novih članov senata KPK, ki bo nadomestil odstopajoče. Tokrat bodo tete in strici iz ospredja verjetno veliko bolj pazljivi pri izbiri kandidatov, da si ponovno ne nakopljejo kakšnih tečnežev in dlakocepcev, ki bi potem preiskovali njihove kolege, prijatelje, donatorje, mentorje ali, bog nas obvaruj, celo njih same.