Volitve v moji lokalni skupnosti!

Znanka me je včeraj prav prisrčno zbodla, ko mi je očitala, da veliko pišem o politiki na državnem nivoju in nič na lokalnem. Njen očitek je bil, da ljudi in razmere na lokalnem nivoju  verjetno le bolje poznam kot na državnem in zagotovo veliko bolje kot na mednarodnem ter je pač tako upravičeno pričakovala, da bom na teh straneh kaj zapisal tudi na to temo.

Res je, da osebno poznam prav vse kandidate, ki se na tokratnih volitvah v občini potegujejo za županski stolček in poznam seveda tudi veliko večino kandidatk in kandidatov, ki so jih posamezne politične stranke ali liste, občankam in občanom predlagale v izvolitev za člane občinskega sveta. Če bi lahko, bi sam z največjim veseljem na volitvah svoj glas oddal vsem štirim moškim kandidatom in enako tudi edini ženski kandidatki med njimi, ki se potegujejo za županski stolček. Prav tukaj pa nastopi moja največja težava, ker sem v preteklosti s tremi med njimi zelo tesno sodeloval na različnih področjih in vse do danes ohranil prisrčno pristen medčloveški odnos, čeprav se ne srečujemo preveč pogosto. Z ostalima dvema kandidatoma pa sem tudi imel kar nekaj podobnih, čeprav manj intenzivnih  bližnjih stikov in ves čas poznavanja in srečevanja smo vedno ohranjali korekten ter obojestransko spoštljiv odnos.

Verjetno mi boste sedaj očitali, pa še prav boste imeli, da je vse to lepo in prav, vendar vsi za funkcijo župana pa le niso enako sposobni. Razen enega kandidata, ki je že doslej tri mandate sedel v občutljivem županskem sedežu in sem si o njem ter njegovi uspešnosti lahko ustvaril določeno mnenje, si kaj podobnega o ostalih kandidatih in kandidatki seveda ne morem, ker priložnosti županovati v moji občini še niso dobili in tako pač tudi ne morem med njimi veliko primerjati ter jih ocenjevati. Da pa bi svoj politični odnos do posameznih kandidatov in seveda kandidatke, temeljil na kakšnih političnih, ideoloških ali nekih lastnih subjektivno osebnostnih merilih in kriterijih ali morebiti celo na tem kaj v predvolilni kampanji navijači in privrženci posameznih političnih skupin pišejo ali govorijo o nasprotnikih svojih favoritov, pa mi seveda na kraj pameti ne bi prišlo. Pri tem naj še zapišem, da kakšnih takšnih predvolilnih propagandnih pisanih ali izgovorjenih slaboumnosti  ne berem in ne poslušam. Če pa na kaj takšnega pač naletim, ker se je temu blatenju v predvolilnem času popolnoma izogniti skoraj nemogoče, potem se moje simpatije enostavno preselijo h oklevetanemu. V tem se sam verjetno niti kaj veliko ne razlikujem od velike večine drugih državljank in državljanov.

V primeru lokalnih volitev je to seveda veliko lažje kot v primeru državnozborskih. Tokrat gre za lokalne teme pri katerih so vprašanja kot so namerno vsiljene dileme o Janševi nedolžnosti ali krivdi in podobne politično ter ideološko nabite pasje bombice, s katerimi politika in posamične politične, ideološke in druge koristoljubne elite že mesece obmetavajo in morijo  prebivalstvo te države,  popolnoma nepomembne. Seveda obstajajo med kandidatko in posameznimi kandidati tudi takšne  politične, ideološke in še kakšne pomembne razlike in za prav vsemi se vleče neprijeten ter mnogim tudi odbijajoč strankarski rep. Skoraj bi si upal zapisati, čeprav tega dokazati nikakor ne bi mogel, da bi bile lahko lokalne volitve veliko bolj zanimive in mnogim ljudem bolj simpatične, če bi se dalo iz njih popolnoma izločiti politične stranke in s kandidatov oprati ostuden vonj, ki so jim ga nalepile. Mislim celo, da bi se pod takšnimi pogoji kadrovska slika občinskih organov zelo razlikovala od te, ki jo danes poznamo ali te, ki jo bomo po nedelji dobili. In tudi kandidati za župane bi v takšnih razmerah bili v veliko bolj enakopravnem položaju.

Ker pa je pač tako kot je, se sam v to lokalno volilno godljo niti preveč ne poglabljam in vsega tega cirkusa niti  javno ne komentiram in se  zasebno in ne javno, ne opredeljujem za koga sem in za koga nisem, kdo je boljši in kdo slabši ter podobno. Če so jih neke skupine ljudi in politične institucije že predlagale, potem so verjetno vsi dobri in vsi sposobni. Sam nimam razloga, da bi v dobre namene, sposobnost in poštenost kogar koli dvomil ali se s kašnimi pretirano idealiziranimi oziroma slabimi sodbami o kom, ki kandidira, razmetaval v moji lokalni javnosti. Po volilni nedelji vedno pride čisto navaden ponedeljek in potem še vsi drugi dnevi, tedni, meseci in najmanj štiri leta, do novega volilnega cirkusa. Sam pa se bom ves ta čas dnevno srečeval z mnogimi, ki tokrat kandidirajo in želim svoj odnos z njimi ohraniti na ravni kot je bil pred volitvami, ne glede ali bodo v nedeljo prišteti med zmagovalce ali poražence.