Kdo bo umiril divje in neodgovorne fante?

Ne dolgo nazaj sem kritično pisal o dveh lovcih, ki sta streljala in pokončala z zakonom zaščitenega sokola selca. Nista imele sreče, ker ju je pri dejanju zalotil občan, ki je poskrbel, da je bila o tem obveščena slovenska javnost. Kot so pozneje poročali mediji sta bila tudi kaznovana. Glede na pogostost pojavov krivolova v vrstah slovenskih lovcev je bila kazen neprimerno nizka  in prav malo vzgojna. Slovenski divji in neodgovorni lovski fantje tako niso dobili potrebnega vzgojnega sporočila in opozorila. Z objavo odprtega pisma se je odzvala tudi Lovska zveza Slovenije ( LZS ), ki je na njej lasten način, vso odgovornost prevalila na članstvo in Lovske družine ter si tako skušala prav po pilatovsko umiti roke. Ob prebiranju tistega nesrečnega javnega pisma LZS mi je bilo jasno, da vodstvo slovenske lovske organizacije nima namena ostreje poseči v ta dogajanja ter v slovenski lovski organizaciji že končno narediti reda na način, da lovskim družinam pomaga iz lovskih vrst izločiti vse, ki kršijo določila zakona in njihovega etičnega kodeksa.

Pa je od tega nesrečnega in za slovenske lovce prav sramotnega dejanja poteklo le malo časa in v javnost je udarila novica o novem nezakonitem in lovsko neetičnem dejanju nekega pokvarjenca in kršitelja zakona ter določil etičnega kodeksa v lovskih vrstah. V bližini Divače so našli ranjeno, v Sloveniji že zelo redko ter seveda z zakonom zaščiteno,  sovo veliko uharico za katero se je potem v veterinarski ambulanti ugotovilo, da je bila ustreljena. Uboga ranjena žival je bila operirana in je preživela ter bo verjetno preostanek svojega življenja preživela v azilu za divje živali.

To sta le dve žalostni zgodbi nevestnega ter neetičnega ravnanja nekaterih članov slovenske lovske organizacije, ki sta naleteli na zelo ostro obsodbo tudi v vrstah slovenskih lovcev. Tako kot v primeru ustrelitve sokola selca in v novem primeru zastrelitve sove velike uharice, so se med lovci na terenu razvnele ostre polemike in vestni lovci s prsti vse bolj ogorčeno kažejo na odgovorne v svoji krovni organizaciji LZS ter v Lovskih družinah. Vedno več je članov v lovskih organizacijah, ki pravijo, da ne želijo več prenašati bremen, ki jim jih s svojimi neodgovornimi ter brezvestnimi in neetičnimi dejanji pred slovensko javnostjo nalagajo nekateri njihovi lovski kolegi. Pri tem še opozarjajo, da na vse pogostejše znane in največkrat zamolčane ter potem prikrite pojave krivolova v vrstah slovenskih lovcev že leta opozarjajo in se na tem področju prav nič ne premakne. Kršilci zakona, Etičnega kodeksa slovenskih lovcev ter starih dobrih lovskih navad in običajev, skoraj nikoli ne doživijo ne ustreznih moralnih ter ne disciplinskih in sodnih sankcij. Če pa se že koga, zaradi zunanjih pritiskov in ker primera enostavno ne uspevajo pomesti pod preprogo in ga prepustiti pozabi, sankcionira, pa je praviloma ves postopek podrejen disciplinsko pravnim formalizmom s prav smešno nizkimi disciplinskimi kaznimi. Zelo redki pa so primeri, da bi se takšnega nevestnega ter neetičnega lovskega kolega izključilo iz lovskih vrst in potem pripeljalo še pred sodnika rednega sodišča.

V pogovorih s člani slovenske lovske organizacije, ki takšna dejanja obsojajo, lahko zvemo za številne primere krivolova storjenega s strani njihovih lovskih kolegov. Pri tem navajajo, da sta primera sokola selca in velike uharice le vrh ledene gore, ki ju pač storilci niso uspeli prikriti in sta tako dobila odmev v slovenski javnosti. Kar pogoste pojave krivolova naj bi, po njihovih pričevanjih, zasledili tudi pri vrstah divjadi s katerimi je mogoče nelegalno in za svoj žep trgovati in na katero je prav tako omogočen individualni lov. Tako omenjajo naveze posameznih lovcev z zasebnimi gostinci in drugimi zainteresiranimi za odkup divjačine ter primere na pol legalnega ali v celoti nelegalnega lovskega turizma kjer so praviloma v igri precej veliki denarji. Vse to naj bi že leta bilo poznano večini vodstev lovskih družin, vodstev regijskih lovskih organizacij in vodstvu LZS. Kaj lahko ali bi morebiti v bodoče na tem področju lahko storili lovski inšpektorji je seveda že drugo vprašanje? Verjetno zelo malo. Vsaj tako dolgo ne dokler nekdo od zunaj vodstev lovskih družin ne prisili, da začnejo res dobro sodelovati z inšpektorji in same ne spoznajo, da krivolov v lovskih vrstah je prisoten in je velik problem, ki ga je potrebno nujno in takoj zatreti. Ter sočasno prenehajo z vsemi sredstvi in različnimi nemoralnimi izgovori ščititi storilce in storijo vse, da se pred javnim linčem ter neformalnimi  pritiski v organizaciji  zavaruje tiste člane, ki takšnih početij ne odobravajo in jih obsojajo.

Slovenska lovska organizacija še ima podporo največjega dela slovenske javnosti, ki ji priznava velike pretekle zasluge na tem področju. Se pa to lahko hitro spremeni, če se v sami lovski organizaciji ne bodo potrudili očistiti svojih vrst vseh, ki v slovensko zeleno bratovščino ne spadajo. Neprestano ponavljanje zgodb o vlogi slovenskih lovcev na področju varovanja narave, prosto živečih živali v naravnem prostoru in drugih nespornih vrednotah ter njihovih uspehih, lahko kaj hitro zatemnijo pred javnostjo prikriti in potlačeni njihovi notranji odnosi ter nečednosti, kar vse vedno bolj prodira v vedenje slovenske javnosti. Tukaj sklicevanje na več kot stoletno tradicijo ne bo veliko pomagalo, ker je danes zelo drugačen čas, ki zahteva novo paradigmo razmišljanja in delovanja na tem področju. Kdor pač ne uspeva slediti zahtevam novega časa se bo moral umakniti in prepustiti prostor nekomu drugemu. To pa bi lahko za slovensko lovsko organizacijo in njen obstoj bilo tudi usodno.