torek, februar 25, 2014

Vpis tuje lastnine v zemljiško knjigo!

Ta nesrečni Zakon o davku na nepremičnine in v posledici njegove izsiljeno hitre ter nepremišljene uveljavitve, je povzročil tudi pospešene vpise lastništva etažne lastnine v zemljiško knjigo. Lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah - etažni lastniki - ki so svoja stanovanja kupili pred več leti ali celo desetletji in svojega premoženja -etažne lastnine- niso mogli vpisati v zemljiško knjigo, ker upravniki teh stavb niso poskrbeli za etažne načrte in drugo potrebno dokumentacijo, so sedaj pač s temi vpisi preko notarskih pisarn pohiteli. Kot sedaj kažejo izkušnje so hiteli vsi.  V tej ihti izdelave etažnih načrtov ter drugih dokumentov, da bi se dosegel vpis nepremičnine v zemljiško knjigo,  je sodelovalo veliko strokovno poklicanih ter kompetentnih ljudi in organizacij in kot sedaj kažejo izkušnje, tudi veliko takšnih ljudi, ki pri teh opravilih sploh niso imeli kaj za iskati. Niso pa sodelovali tisti, ki bi v prvi vrsti morali in ki so imeli tudi največji interes, da se to področje končno enkrat primerno uredi, to je etažni lastniki - lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah. V največ primerih njih ni nihče nič vprašal, izdelani dokumenti, ki služijo kot podlage za poznejše vpise v zemljiško knjigo, so se pred njimi skrivali kot kaka največja državna skrivnost. Izstavljali so se jim le računi, ki so jih morali potem poravnati.

Predloge vpisov v zemljiško knjigo so potem seveda za etažne lastnike skupaj z upravniki izvedli notarji, ki pa napak v etažnih načrtih seveda niso mogli poznati. Sedaj, ko je GURS začel pošiljati ta obvestila, pa so se začele razkrivati prav čudne stvari, ki mnoge lastnike spravljajo v pravi obup in o katerih se v glavnem javno molči, ker o njih govorijo ter jih rešujejo etažni lastniki sami.  Tako je na primer sedaj lastnik etažne lastnine ugotovil, da sploh ni lastnik stanovanja, ki ga je kupil in v katerem prebiva, ker bi po zemljiško knjižni evidenci naj bil lastnik skoraj enakega stanovanja na drugem koncu stanovanjskega bloka in celo na drugi hišni številki. Lastnik njegovega stanovanja pa naj bi bila občina, ki to sploh nikoli ni bila. Mnogi se sedaj sprašujejo kako so se občine v zemljiških knjigah in evidencah GURS-a sploh lahko znašle kot lastniki, čeprav lastnice teh nepremičnin nikoli niso bile in s temi nepremičninami nimajo prav nobene veze? Ker je tudi tisto stanovanje na drugi strani bloka lastniško, se sedaj nesrečni občan sprašuje,  katerega stanovanja pa je potem sedaj lastnik tista oseba, ki je resnični lastnik "njegovega stanovanja"? In teh ter podobnih primerov naj ne bi bilo niti tako malo. Nekdo je očitno zgodbo grdo zapacal in ker tako velike spremembe v zemljiški knjigi niso tako enostavno opravilo, je sedaj vprašanje, kdo bo na koncu vse to sedaj plačal. In naslednje vprašanje je, v kolikšnem času je tudi ob največjem prizadevanju notarjev ter morebiti potem celo še odvetnikov, to zmešnjavo sploh mogoče pravno urediti in pravna stanja uskladiti s stanji v naravi in kako bosta v teh in podobnih primerih ravnala GURS in potem še DURS?

Naslednja težava na katero opozarjajo nekateri etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah je, da naj bi se v zemljiško knjigo kot lastnina vpisovali tudi prostori, ki so si jih, s soglasjem solastnikov večstanovanjske stanovanjske stavbe, v brezplačno uporabo in preureditev v bivalne prostore   pridobili lastniki najvišje v bloku ležečih stanovanj. Šlo naj bi za dele podstrešnih prostorov preurejenih v bivalne prostore, ki s stenami mejijo na kupljeno stanovanje in ki v pogodbi o nakupu stanovanja niso bili predmet nakupa oziroma prodaje, ker so imeli in očitno še sedaj imajo status skupne lastnine vseh etažnih lastnikov v stanovanjskem bloku. In ti dodatni deli stanovanja naj bi se sedaj v nekaterih primerih vknjižb v zemljiško knjigo vpisovali kot lastnina etažnega lastnika. Koliko je teh primerov bi morebiti lahko vedeli le na GURS-u, ali s konkretnim vpogledom v zemljiško knjigo. Ker pa ostali etažni lastniki tega enostavno ne vedo, ker jim dokumenti etažnih načrtov in drugi, ki to urejajo, niso na voljo za vpogled. Če se to res dogaja, potem gre za prisvajanje skupne lastnine v korist posameznega lastnika etažne lastnine, kar je vsekakor nezakonito. Nekoč bo ta zgodba dobila epilog in takrat bi se "lastniki" teh brezplačno in nezakonito pridobljenih bivalnih prostorov v lastništvo, lahko znašli v hudi zadregi ter morebiti celo v velikih težavah.  Na težave pa bodo tudi vsekakor naleteli že prvi naslednji kupci teh stanovanj, če bi se sedanji zemljiškoknjižni lastniki odločili ta ( povečana ) stanovanja prodati, ker bodo kupili nekaj kar pravno ni lastnina prodajalca, čeprav je kot taka vpisana v zemljiško knjigo. Zavedati se je potrebno, da zemljiška knjiga in to kar je v njej vpisano res je zakon, ni pa bog.

Preseneča dejstvo, da na GURS-u vse to očitno vedo, da vse to vedo celo nekateri notarji, da veliko od tega vedo na občinah, da se s temi problemi sedaj srečujejo že prvi odvetniki na katere se prizadeti etažni lastniki v svojih težavah tudi že obračajo in očitno to vedo, ali bi vsaj morali vedeti tudi na finančnem ter pravosodnem ministrstvu in vsi molčijo. Nihče nič ne ukrene in te davčno nepremičninske norije ne ustavi ter državnim institucijam, upravnikom, odvetnikom, notarjem, sodiščem in etažnim lastnikom ne da na voljo dovolj potrebnega časa, da se vse to primerno in pravno korektno uredi in uskladi s stanji v naravi. V neki normalni državi bi zaradi takšnih slaboumnosti in terorja nad lastnimi državljani padla vlada. Kaj od vsega tega pa ve ali sploh želi vedeti Ustavno sodišče, pa bomo kmalu videli.



1 komentar:

  1. Takšne stvari so se dogajale, in se še dogajajo. Poznam primer v svoji bližnji okolici, kjer so po Jazbinškovem zakonu bila odkupljena 3 stanovanja v večji hiši. Preostali del stavbe je nekaj let kasneje odkupil lastnik, ki je opravljal v tej stavbi dejavnost. Na tiho, brez soglasja ostalih, je izdelal etažni načrt, vpisal v ZK. Ko so enako hoteli storiti drugi trije stanovalci, so ugotovili, da je del njihovih stanovanj že v posesti večinskega kupca. Urejanje lastništva je trajalo najmanj 15 let. Končno po mnogih telepatijah in neverjetnih stroških teh revežev, ki so že kupnino težko plačali, so lansko leto 2013 lahko vpisali v ZK. A glej ga zlomka, pri davku na napremičnine je bilo zopet narobe.

    OdgovoriIzbriši