Sedaj je zakon pred Ustavnim sodiščem (US ), ki prav tako nekaj menca in cinca ter je očitno v hudi zadregi, ker seveda ustavni sodniki vedo to kar ve večinski del prebivalstva in stroke, da je zakon zanič. Bojimo se lahko le, da bo US nadaljevalo s prakso že ustaljene doktrine in zakona ne bo v celoti razveljavilo, temveč bo v najboljšem primeru razveljavilo le nekatere najbolj štrleče določbe. S tem bo US naredilo točno to česar ne bi smelo in bo ponovno podleglo že toliko krat videni ter uveljavljeni slovenski pravni in oblastni praksi, da se z odpravo ene krivice ustvari najmanj dve novi krivici. V uveljavljanju takšnih praks smo v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih postali pravi mojstri.
Ponovno moram kritiko usmeriti proti GURS-u, ki ravna v duhu najbolj zadrtega in neobčutljivega državnega birokrata. Bi komu na GURS-u odpadli prsti, če bi pred časom, ko so ugotovili, da v uradnih evidencah prijavljenih prebivališč lastnikov stanovanj v večstanovanjskih stavbah niso posodobljeni podatki o novih številkah stanovanj in bi prebivalstvo z javnim obvestilom na to opozorili. Vedeli so to in vendar ljudi o tem niso obvestili, temveč so raje izdali dokumente v katerih so ljudem prikazali izračun davka po stopnji 0,50 in tako razbesnili več tisoč lastnikov, ki o tem najmanjšega pojma niso imeli. Jasno mi je, da državnih birokratov jeza ljudi preveč ne skrbi. To kar bi ljudje lahko uredili v nekem daljšem časovnem obdobju in brez jeze ter vznemirjenja, se je sedaj strnilo v relativno kratek čas in nenormalno ustvarilo dolge vrste ljudi na državnih uradih ter popolnoma brez potrebe obremenilo delavce na izpostavah GURS-a po državi ter na Upravnih enotah. Popolnoma pa so očitno zatajili tudi razni upravniki večstanovanjskih stavb z etažnimi lastniki, ki bi bili dolžni etažne nepremičnine opremiti z novimi nalepkami s številkami stanovanj. Ker tega mnogi niso storili so s tem dodatno vnesli zmedo med ljudi, ker mnogi nekaj časa sploh niso vedeli kaj naj na upravnih enotah pri prijavi prebivališča v resnici spreminjajo in kje naj te nove številke sploh dobijo.
V ospredje pa ponovno prihaja problem na katerega sem vsaj dvakrat na teh straneh že opozarjal, in ki si ga sedaj med sabo kot vroče železo, podajajo država in občine. Gre za zemljiške parcele, ki so v prostorskih dokumentih opredeljene kot parcele na katerih je gradnja možna in so zaradi tega seveda visoko obdavčene. Mnoge občine so sicer pred kakšnim letom ali več od lastnikov teh parcel zahtevale, da se izjasnijo ali imajo na teh parcelah namen graditi ali jih kot gradbene parcele prodati. Ni mi sicer znano kako je večina lastnikov odgovorila, poznam pa mnoge, ki so pisno občini sporočili, da graditi nimajo namena in kot gradbeno parcelo je tudi prodati nimajo namena. Vse do pred nekaj dnevi je v javnosti veljalo in to so trdili tudi državni uradniki, da je usoda teh parcel v rokah občin in njihovih prostorskih načrtov. Če bodo občine spremenile svoje prostorske načrte in parcelo za katero je doslej veljalo, da je na njej gradnja mogoča, prekategorizirale v parcelo na kateri gradnja ni mogoča, bo pač potem obračunan nižji davek. Usoda lastnikov teh parcel naj bi torej bila v rokah občin, ki pa za takšnimi prekategorizacijami seveda nimajo posebej velikega interesa, ker bo čez dve ali tri leta zaradi tega manj prihodka v njihove občinske proračune.
Končno se je pa pred dnevi le prebudil del slovenske zaspane pravne stroke in javnosti sporočil, da pa celotna zgodba s temi parcelami le ni v izključni domeni ter povsem odvisna le od dobre volje in milosti občin, ker naj bi to področje že doslej urejala zakonodaja, ki naj bi določene pristojnosti in pravice dajala tudi lastnikom takšnih parcel. V naslednjih dneh se bo temu problemu potrebno bolj podrobno posvetiti in ugotoviti kakšne vse pravice daje aktualna zakonodaja lastnikom takšnih parcel in kaj lahko lastniki storijo brez dobre volje občin in kar je pri vsem še najbolj pomembno, kaj ter v kolikšnem času občine na zahtevo lastnikov takšnih parcel morajo storiti. Iz strokovnih krogov je namreč prišlo tolmačenje, da je parcelo na kateri je gradnja mogoča, že po samem zakonu potrebno prekategorizirati v parcelo na kateri gradnja ni mogoča, če v določenem času za to parcelo ni bila vložena vloga za gradnjo stanovanjskega objekta in ni bilo izdano gradbeno dovoljenje. Če to drži, potem so lastniki takšnih parcel dobili luč na koncu tunela.
O statusu garaž v večstanovanjskih stavbah in zapletih z njihovo obdavčitvijo pa tokrat sploh ne bom na široko pisal. Garaža je lahko obdavčena s 0,15 in je lahko obdavčena s 0,50. V največ primerih je seveda sedaj obdavčena s stopnjo 0,50, ker ljudi na to ni nihče opozoril in ker je postopek združitve garaže s stanovanjem tako zakompliciran ter drag, da ga je, za upoštevanje pri obračunu davka v letošnjem letu, praktično nemogoče izpeljati. Pripravljavce etažnih načrtov in lastnike etažnih lastnin ob vpisih v zemljiške knjige vse doslej na te zanke ni nihče opozoril in jim pojasnil kaj pomeni ločena garaža in kaj garaža združena s stanovanjem. O tem niso nič govorili pripravljavci etažnih načrtov, upravniki večstanovanjskih stavb, ne odvetniki in še manj notarji, ki so večinsko te postopke vodili. Ljudem enostavno niso dali možnosti odgovorne izbire. Latniki etažnih nepremičnin so bili iz teh postopkov popolnoma izključeni.Smeli so vse to le plačati.
Iz spoznanj, ki smo si jih pri uveljavitvi tega nesrečnega nepremičninskega zakona doslej pridobili, bi verjetno bilo najbolj modro, če bi ga US v celoti razveljavilo ali ga v najslabšem primeru razveljavilo vsaj v tistih delih kjer je ustavno najbolj sporen in njegovo izvajanje odložilo za najmanj eno leto. S tem bi vsi: država, občine, gospodarski subjekti ter druge pravne osebe in državljani dobili potreben čas, da se spiše primeren in operativen zakon, dokončno uredijo stanja v zemljiških knjigah, v miru odpravijo velike napake v evidencah GURS-a, uredijo evidence prebivališč v prijavnih službah na upravnih enotah in mnoge druge stvari povezane z izvajanjem tega zakona.
Ni komentarjev:
Objavite komentar