Zgodovinski spomin: 6. april 1941 - 6.april 2015

Najbolj pokvarljiva roba na tem svetu je očitno človeški spomin. Odkod torej raznim profesionalnim in priložnostnim govorcem tiste slaboumne floskule, ki jih venomer znova bebavo ponavljajo v svojih javnih govorih, da je zgodovina učiteljica iz katere se moramo venomer učiti in njenih napak ne ponavljati ali tista, da se kaj tako grozljivega nikoli več ne bi ponovilo?

To nam neprestano govorijo prav tisti, ki sami kot politiki ali druge vplivne javne osebe, neprestano ponavljajo napake naših nesrečnih pomembnih prednikov, ki so skozi zgodovino ljudstvo pogosto spravljali v velike težave in hude ter krvave preizkušnje.

Pozivi k oproščanju so dobrodošli in človeško humano ter tudi krčansko je oprostiti. Pozabiti pa grozot in njihovih posledic, ki so v preteklosti doletele naše očete, dede in starejše naše prednike, pa se ne more in ne sme. Ker na žalost še kako zelo drži vsaj eden od pogosto ponavljajočih se rekov, ki pravi, da se zgodovina zelo rada ponavlja v svoji najmanj prijazni podobi.

Sedaj so nam začeli govoriti in nas prepričevati, da Slovenci nismo ne kulturno in ne politično ljudstvo in ne narod, temveč smo le skupek nekih mnogih ostankov naključnih ljudstev, ki so se na to  ozemlje v starih časih slučajno zatekla in po nekem čudežu preživela ter se do današnjih dni ohranila. Nič novega, ker nekaj takšnega še danes lahko preberemo v starih zgodovinskih učbenikih in drugih zgodovinskih delih, katerih avtorji so bili predvsem z nemškega in italijanskega kulturnega in govornega področja. Slovenci torej sploh ne obstajamo in so si naši stari predniki pred stoletji po naključju in iz same velike zlobe do sosednjih velikih in civiliziranih ter kulturno naprednejših narodov to enostavno izmislili, da bi jih jezili in izzivali in tako ohranili svoja barbarska narodna, verska ter kulturna  izročila. Od tega, da Slovenci v resnici sploh nismo Slovenci, pa do tega, da smo v resnici le poslovenjeni Nemci. Italijani. Madžari ali celo "brdski Hrvati, je potem le še droben korak. Pa naj še kdo reče, da se zgodovina ne ponavlja.

Vendar je danes nov čas in si zagovorniki v zagovarjanju svojih raznarodovalnih trditev pomagajo celo z genetiko in nam sedaj dokazujejo, da je naš DNK vse drugo le slovanski ne. In nam skušajo v naše trde betice vsiliti vedenje, da smo tudi mi, ki bi danes radi bili Slovenci, enako kot so še pred časom, ko so želeli dokazati, da si niso prav nič v sorodu s Srbi, trdili hrvaški genetiki, v preteklosti sem pod Triglav in v Panonijo prišli tam iz daljnega Bližnjega vzhoda in drugih delov Arabije. Vse bo dobro in prav, da le nismo sem na današnje ozemlje prišli izza Karpatov ali širnih področij velike Rusije oziroma, bog ne daj, celo iz Sibirije in da le lahko danes z genetiko dokažemo, da nismo Slovani. Saj to, da smo v resnici Slovani menda hud greh tudi ne bi bil. Lepo in šik pa kakšno takšno slovansko opredeljevanje v tej novi združeni, kulturni in civilizirani Evropi pa menda tudi ni. Vsaj videti je tako.