Za ljubitelje teorij zarot!

Vir: Slovenske novice

Teorija zarote: kopilot Lubitz žrtveno jagnje za grozljivo napako?

Objavljeno: 03.04.2015

Avtor: E. N.

Tudi vam v celotni zgodbi okrog strmoglavljenega nesrečnega letala Germanwingsa, v katerem je umrlo 150 ljudi, nekaj smrdi? Niste edini. Objavljamo sedem nenavadnih dejstev, ki kažejo, da je bil pilot Andreas Lubitz žrtveno jagnje in so mu nesrečo podtaknili.

Ne, ni prizor iz znanstvenofantastičnega filma. Ameriška vojska resnično preizkuša HELLADS, orožje, ki ga lahko prevedemo kot »visokoenergijski tekoči laser«. Kakšno vlogo naj bi imel pri letu Germanwingsa, razkrivamo v članku. Foto: Darpa

1. dejstvo: prizorišče nesreče ne spominja na letalsko nesrečo

Primerjava z dosedanjimi letalskimi nesrečami pokaže, da se letalo nikoli ne razleti v prah. Nasprotno: večji kosi letala so po navadi razmetani po okolici. Kako naj bi se sicer veliki aluminijasti paneli letala pri trčenju z nekaj sto kilometrih na uro spremenili v prah? Vendar se je z Germanwingsovim airbusom zgodilo točno to: prizorišče nesreče je videti, kot bi letalo dobesedno eksplodiralo.

Sicer pa primerjajte sami: sledi fotografija nesreče v francoskih Alpah, spodaj pa fotografija nesreče slovenskega letala Inex Adrie leta 1981 na Korziki. Obe nesreči sta primerljivi, saj sta se obe letali zaleteli v goro. Od Germanwingsa je ostal prah, od Adrie pa celotni kosi letala.

Germanwings se je spremenil v prah ... (Foto: Reuters)

... letalo Inex Adrie na Korziki pa ne, čeprav sta nesreči tako rekoč enaki. Foto: Mors










2. dejstvo: je prepis dogajanja verodostojen? Zakaj ne objavijo izvirnega zvočnega zapisa?

Preiskovalci nesreče so relativno hitro našli prvo črno skrinjico in iz nje ugotovili, kaj naj bi se v kabini dogajalo zadnje minute leta. Vendar smo navadni smrtniki slišali le prepise pogovora, ne pa tudi originalnega posnetka. Na posnetku, vsaj tako pravijo preiskovalci, je slišati tudi mirno dihanje kopilota Andreasa Lubitza. A kot vedo povedati piloti, je v kabini letala vse prej kot spokojen mir: zaradi hrupa v pilotski kabini mikrofoni sploh ne registrirajo tako nežnih zvokov, kot je mirno dihanje. Pa tudi sicer je malo verjetno, da bi Lubitz v situaciji, ko so kabinska vrata poskušali odpreti s sekiro in so tulili vsi alarmi, potniki pa so padali v smrt, mirno in spokojno dihal.

3. dejstvo: zakaj so tako dolgo iskali drugo črno skrinjico?

Čeprav so našli prvo črno skrinjico, pa druge ni bilo nikjer. Niti po več kot teden dni dolgi preiskavi, in to kljub temu da črna skrinjica ni majhen predmet. Zakaj so prvo našli v delujočem stanju, druga pa se je razblinila v nič? Nenavadno. No, potem ko so se vsi začeli spraševati, kje je, so jo vendarle našli. Kaj je na njej, pa (še) niso povedali.

** Strinjam se, da je to iskanje druge črne skrinjice res zelo zanimivo. Prvo so našli relativno hitro in kaj naj bi se potem z njo dogajalo so javnosti tudi ekspresno hitro sporočili, čeprav je tak hiter postopek v tovrstnih primerih zelo neobičajen. Praviloma preiskovalne komisije, ki preiskujejo vzroke letalskih nesreč,z zaključki svojih ugotovitev, prej preden strokovno ne obdelajo in primerjajo podatkov z obeh črnih skrinjic, javno ne objavljajo. Največkrat poteče od dneva nesreče pa do javne objave končnih rezultatov vzrokov letalske nesreče kar nekaj mesecev ali celo let. Končnih rezultatov nesrečne sestrelitve malezijskega letala nad Ukrajino še preiskovalna komisija danes ni objavila. Povedala je le, da je bilo letalo sestreljeno z raketo ruske izdelave, kar pa še nič ne pove o tem kdo in zakaj je raketo uporabil.

**Zanimivo je tudi, da so se hitro po letalski nesreči oglasili Američani, ki so takoj povedali, da so trdno prepričani, da ni šlo za teroristično akcijo kakšnih ekstremistov. Potem pa se vse do danes  niso več javno oglašali in dogodka komentirali. Le kako so lahko bili tako hitro po nesreči tako trdno prepričani, da ni bilo posredi teroristično dejanje?

4. dejstvo: vse je v prafaktorjih, toda našli so delujoč mobilnik?

Letalo se je razblinilo v prah, vseeno pa so preiskovalci našli delujoč mobilnik z videoposnetkom, ki naj bi dokazoval, da so bili potniki zadnje minute leta v paniki in kričali, pilot pa naj bi udarjal po vratih. Nenavadno je, da je posnetek ostal ohranjen, čeprav vemo, kako občutljiva je elektronika: že navaden padec po tleh pogosto mobilnik uniči, ta pa je bil očitno iz neprebojnega ohišja, da je zdržal peklenske razmere po trku v goro. Pri čemer velja omeniti, da nihče od navadnih smrtnikov tega videoposnetka ni niti videl niti slišal. Zakaj taka skrivnostnost?

** Čudeži se sicer pogosto ne dogajajo, vendar bi kakšen mali čudež le bil možen in bi ta mobilnik kljub vsemu navedenemu lahko ostal delujoč. Seveda, če je delujoča ostala tudi vsaj kakšna ura nesrečnih potnikov. To pa vedo le tisti, ki so ostanke na prizorišču nesreče pobirali in jih zbirali.


5. dejstvo: Lubitz je kar preveč priročen za grešnega kozla – moten, Jud in še gej povrhu?

Preiskovalci in tožilci so javnost nenavadno hitro prepričali, da je vsega kriv kopilot Lubitz. Pravzaprav je za grešnega kozla še celo »preveč« primeren: mediji tekmujejo v razkrivanju njegovega zasebnega življenja in njegovih psihičnih težav (kdo pa jih v tem norem svetu nima?). Na spletu so se, prav prikladno, pojavili celo zapisi, da je Lubitz judovskega porekla, pri njem pa naj bi našli gejevske porniče. Torej Jud, gej in še neuravnovešen povrh, beremo. Kar je psihološko učinkovalo v času Hitlerjeve Kristalne noči, deluje še danes, bi vedeli povedati strokovnjaki, ki se ukvarjajo s psihologijo množic. Da ne omenjamo še nečesa, pregovorne nemške natančnosti, ko gre za uslužbence: roko na srce, koliko verjetnosti je, da bi šefi Lufthanse na pilotskem sedežu tolerirali suicidalnega pilota?

** Tudi sam sem bil presenečen nad informacijami, ki so sledile v dneh po nesreči letala in preiskavah v Nemčiji. Bolj kot slovenski, so me presenečali nemški TV mediji, ki so skoraj naravnost in nedvoumno poročali, da so odgovorni v času šolanja in pozneje v času zaposlitve kopilota Lubitza, ves čas vedeli za njegove zdravstvene težave in jih tolerirali oziroma se nanje naj nebi odzivali. Ko sem te informacije potem primerjal z izjavami slovenskega, hrvaškega in bosanskega pilota, ki so vsi leteli na povsem enakih letalih kot je bilo to, ki se je zaletelo v goro, in ki so povedali kako zahtevni so zdravniški pregledi in drugi preventivni ukrepi, da pilot uspe pridobiti ali pozneje obdržati licenco, se mi je veliko tega zdelo kar precej čudno. Nekako mi ni šlo skupaj z nemško natančnostjo in pedantnostjo. Še posebej v letalstvu in v tako veliki in ugledni ter odlično organizirani letalski družbi kot je Germanwings v okviru Lufthase. Ker, če že Nemci vse kar se jim ponudi neodgovorno spustijo v kokpit potniških letal, da prevažajo ljudi, kakšne so potem šele razmere v veliko bolj neorganiziranih ter manj zaupanja vrednih letalskih družbah po svetu?

6. dejstvo: kakšna je vloga skrivnostnega lovca mirage?

Prva poročila o nesreči so vključevala informacijo, da je francoska vojska za izginulim letalom poslala svojega vojaškega lovca mirage. Informacija je nenavadna z dveh vidikov: prvič, kot dokazuje časovnica nesreče, je med odhodom pilota na stranišče in padcem letala minilo zgolj nekaj minut, pri čemer je imel popoln nadzor nad komunikacijami kopilot Lubitz. Kdo in kako bi torej francosko vojsko že po nekaj minutah obvestil o izginulem letalu in kako bi lahko vojaški lovec tako hitro prišel na območje nesreče? Francoske Alpe pač niso konfliktno območje z vojnimi razmerami, ki bi ga pogosto preletavala vojaška letala. Kaj je torej mirage počel v tistem času na tistem kraju? In drugi vidik: poročila o mirageu so iz kasnejših medijskih zapisov popolnoma izginila. Vloge vojaškega letala na mestu nesreče ne problematizira oziroma celo zgolj omenja nihče več. Naključje?

** Upokojeni hrvaški pilot je na dan nesreče v popoldanskem času za TV N1 BiH, ki je o nesreči obširno poročala, povedal, da je dobil informacijo, da naj bi letalo, v katerem se na opozorilne znake elektronskih naprav v kokpitu letala naj nebi nihče odzval, samo avtomatično poslalo kodo poziva na pomoč in na osnovi te prejete kode je v pomoč nesrečnemu letalo bilo v zrak poslano francosko vojaško letalo. Res pa se potem v dneh, ki so sledili, ni o tej poslani kodi in francoskem vojaškem letalu več prav nič poročalo.

7. dejstvo: kam so izginili vsi očividci nesreče?

Prva poročila o nesreči so vključevala tudi informacijo, da so lokalni prebivalci slišali eksplozijo in videli dim z letala, PREDEN je to strmoglavilo na pobočje gore. Kje so zdaj ti lokalni prebivalci?

Kaj naj bi se zares zgodilo?

Na območju francoskih Alp je kup jedrskih reaktorjev. Trk z letalom bi vsakega od njih lahko spremenil v novi Černobil.



Teorij zarot je na spletu precej. Najzanimivejša je tale: le eno (!) minuto leta stran stoji kar sedem (7!) francoskih jedrskih elektrarn. Če torej seštejemo ena plus ena: se je kdo ustrašil scenarija, po katerem bi letalo Germanwingsa zajeli teroristi in ga hoteli strmoglaviti v enega od bližnjih jedrskih reaktorjev ter zato ukazal preventivno sestrelitev letala? Ali pa je šlo zgolj za nesrečo pri vojaškem testiranju?

 
Delovanje eksperimentalnega vojaškega HELLADS naj bi potrdili Rusi

Na spletu se pojavljajo pričevanja ruskih oficirjev, da je njihova severnomorska flota zaznala uporabo ameriškega eksperimentalnega orožja, poimenovanega HELLADS (High Energy Liquid Laser Area Defense System). To pa je orožje, namenjeno sestreljevanju sovražnih raket, ki bi vdrle v zaščiten zračni prostor. Je kdo letalo s 150 potniki zamenjal za sredstvo novega terorističnega napada, ki bi utegnilo v francoskih Alpah povzročiti novi Černobil? Ali pa je HELLADS med testiranjem civilno letalo zamenjal za sovražno raketo? Kot kaže, tega uradno ne bomo nikoli izvedeli.

**Zgodba je res precej zapletena in v svoji medijski ter informativni strukturi luknjasta kot švicarski sir in je tako prava poslastica za ljubitelje zarot. Vsakdo bo pač poklonil vero informacijam, ki jim najbolj zaupa in vanje vsaj delno verjame. Mnogi pa bodo ostali v dvomih ali so uradni preiskovalni  organi Francije in Nemčije res javnosti povedali pravo resnico. Tudi pri mnogih tistih, ki v teorije zarot ne verjamejo tako zlahka, pa bo ostal vsaj grenak priokus, da na preveč zelo pomembnih vprašanj ni zadovoljivih odgovorov. Tudi, če je morebiti v tej zgodbi bilo kaj zelo drugače kot se javnost trudijo prepričati, bo potem prava resnica po kapljicah curljala še nekaj let in razburjala predvsem neposredno prizadete svojce in ostalo zainteresirano javnost. Slabo pa je, da je dvomov preveč in se vsak dan porajajo novi.