Labodji spev slovenskega vstajniškega gibanja!

Lepo se je v lanskem letu pričelo in očitno se bo v letošnjem letu za lep čas tudi izpelo. Verjamem, da je po včerajšnji ponesrečeni protestni predstavi v organizaciji vodstva slovenskega vstajniškega gibanja pred zgradbo parlamenta, sedaj tudi že velika večina nezaposlenih ( mladih in starejših ), mizerno plačanih delavcev, upokojencev in vseh drugih kapitalističnih tlačanov in sužnjev, končno spoznala, da se v tej državi zanje in njihove potrebe nihče več ne zavzema in da v resnici sami s svojimi velikimi finančnimi in socialnimi težavami prav nikogar ne zanimajo.

Udeležba na včerajšnjem protestu je bila v številčnih okvirih kot sem pričakoval, ker večja niti ni mogla biti. Namesto, da bi vodstva vstajniških skupin v ospredje postavila aktualne probleme več sto tisoč nesrečnih državljank in državljanov, so sprejela nizkotno igro političnih in oblastnih elit poneumljanja ter zavajanja ljudskih množic. Skoraj nisem mogel verjeti, da prav vidim in dobro slišim, ko sem poslušal njihove razloge za ta nesrečni protestni shod in za kaj naj bi se na njem zavzemali. So proti političnemu kadrovanju in so proti, da nek politično nepomemben GG Mišič postane predsednik uprave Luke Koper. Kje za boga milega pa so bili teh zadnjih dvajset let, ko se v Sloveniji ni na prav nobenem področju, vse od najmanjše občine pa do države kadrovalo in nastavljalo kadre drugače kot politično ter klientelistično? V državi drugačnega kadrovanja sploh ne poznamo in ga nikoli nismo prakticirali, ker v pogojih vulgarnega ter mafijskega strankokracizma, ki smo ga uveljavili ter razvili, kakšno drugačno kadrovanje niti ni možno. Naj nikogar ne zavedejo današnji javni nastopi ter grmenje predsednika SD Igorja Lukšiča, ki naj bi bil ogorčen nad političnim kadrovanjem v primeru Luke Koper in pri tem prav mirno pozablja, da so njegovi še včeraj počeli enako in svojim političnim partnerjem dovoljevali isto doktrino kadrovanja.

Vstajniki zahtevajo odstop vlade, ki jo "vodi" Alenka Bratušek in se priklanjajo zahtevi Slovenske ljudske stranke po nekakšni tehnični vladi in pri tem popolnoma zanemarijo kar nekaj zelo pomembnih okoliščin. Kot prvo, da je ta stranka že dolgo znana po svojih mešetarskih predlogih in katastrofalno slabih kadrovskih rešitvah v daljni in bližnji preteklosti. Naj spomnim samo na nekatera področja, ki so jih v preteklosti vodili ministri te stranke, ki so veljala za njihove fevde in danes celotni državi povzročajo hude težave. Kmetijstvo, promet in prometna infrastruktura, okolje in gospodarstvo so področja na katerih smo ob ministriranju ministrov SLS zapravili državo. In kot drugo, kako si vodstvo vstajnikov zamišlja, da bi sploh lahko prišli do tehnične vlade? Kdo bi jo imenoval? Menda le ne verjamejo, da bi jo bilo mogoče imenovati v tem državnem zboru? Želijo tudi predčasne volitve. Vse lepo in prav, le da volilnega izida niso v stanju napovedati in kaj hitro se nam lahko ponovi zgodba izpred dveh let. Na kašno morebitno  svojo vstajniško zmago na naslednjih volitvah pa naj kar mirno pozabijo.

Uroš Lubej napoveduje še to jesen vstajniški cunami. S čim pa namerava s svojimi vstajniškimi kolegi vzpodbuditi ljudske množice, da se jim na ulicah pridružijo? Pa menda sam in njegovi kolegi ne verjamejo, da ljudi v tem trenutku kaj posebej zanima neki GG Mišič in druge teme, ki so jih včeraj postavljali v ospredje? Ne, da niso pomembne. Seveda so, in to še kako. Vendar imajo ljudje danes in v tem trenutku druge hude težave s katerimi se dnevno ubadajo in jih bolj ali manj uspešno rešujejo. Napovedujejo se rezi v že tako bedne pokojnine, odpovedujejo se kolektivne pogodbe, delodajalci tokrat res že v praksi svoje delavce spreminjajo v kapitalistične tlačane in sužnje. V državi je krog 140 tisoč brezposelnih in od tega zastrašujoč odstotek mladih, ogromno ostarelih živi v veliki revščini in na samem minimumu preživetja. Ogromno družin z malimi otroci nima več za vsakodnevno prehrano ter pokritje drugih stroškov, režim ljudem grozi z novimi davki, ki jih velika večina sploh ne bo zmogla ter bodo tako mnogi izgubili v preteklosti prigarano premoženje in tako lahko še navajamo v nedogled.

Prav tako se vstajniki zaletavajo v domače izvrševalce in ne v tiste, ki vse to z grožnjami od zunaj naročajo. Eden najbolj osovraženih ljudi v državi postaja finančni minister Čufer, ki v resnici ne počne nič drugega kot, da sedi v svojem kabinetu ter s kalkulatorjem v rokah premetava številke, da bi v praksi izvršil ukrepe, ki so mu jih spisali v Bruslju. Jemlje tam kjer misli, da bi se morebiti še dalo kaj vzeti in vpisuje tja kjer zevajo ogromne finančne luknje. Pri tem pa se zaveda, da če mu ne bo uspelo, bo sledila politična, finančna ter ekonomska okupacija države Slovenije. Da bom bolj jasen in lažje razumljiv: sledila bo Grčija v Sloveniji. Demagoška gesla s katerimi so včeraj vstajniki opletali, kot ta, da “Ne bomo plačali vaše krize” ali “Denar ljudem, ne pa bankam” več ne vžgejo. Seveda bo ljudstvo vse to moralo plačati in tega se ljudje vsak dan bolj tudi zavedajo. Vedo, da se jim prav zaradi tega skoraj dnevno zmanjšujejo pravice  iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, delavske in človekove pravice, pravice do izobraževanja in kulturnih dobrin, do sodnega varstva in mnoge druge pravice pridobljene skozi desetletja.

Transparent z vsebino: “Lenčica Lenka te metlica šeta, ker Gašpar Gašpar s tabo pometa”, je več kot zgovoren in dokazuje kako zelo vstajniki nekih aktualnih družbenih razmerij ne razumejo ali pa se zaradi kakšnega, meni neznanega interesa, le grdo sprenevedajo ter zavajajo javnost. Ta ljubi GG Mišič je popolnoma nepomembna persona, ki ne more te države ne rešiti in je ne potopiti še globlje kot že je. Da bi se že tako skoraj do konca izpraznjena vstajniška energija sedaj še dodatno slabila na primeru nekega političnega imenovanja v eni od gospodarskih družb in se vstajniki postavijo v bran interesa ene politične  in kapitalske elite, ki je jezna ter že prav besna, ker so ji ogrozili njen vpliv, pa mi je res nerazumljivo. Tega enostavno ne morem kar preprosto pripisati njihovi naivnosti ter vstajniški politični neizkušenosti ali popolnemu nepoznavanju političnih in družbenih razmer v državi. Tukaj zagotovo gre še za kaj.

Na koncu se bom obregnil še pod eno parolo, s katero se je na mini protestu opletalo in glasi:
“Podjetja so naša last,”. Drage dame in gospodje s tem ste pa zamudili dobrih dvajset in nekaj let. Niti država Slovenija ni več ne v lasti in ne v upravljanju slovenskih državljank in državljanov. Te pravljice je na žalost že zdavnaj konec. Kar lepo se sprijaznimo z žalostno ugotovitvijo, da smo v dvajsetih letih zapravili, zabarantali, razprodali, razdelili in uničili vse kar so generacije naši dedov in očetov v preteklosti ustvarile. Smo le še obžalovanja vredni kapitalistični tlačani in sužnji ter kot narod intelektualni invalidi  in če smo na to res čakali ter gradili tisoč let, potem smo to tisočletje enostavno zapravili v dveh desetletjih.  Važno, da smo Evropejci, pa četudi bosi in lačni ter nacionalno ponižani!